krpan in druščina postani član

Naslov teme: Evidentiranje službene poti

2233  05.06.2017 - 20:04h / Ostalo / Avtor: Nada / 132 / 11

Zanima me, kako v firmah evidentirate, če ima nekdo službeno pot in gre ob 8,00 zjutraj za 15 ur. Ali se ob 23,00 štemplja? Ali mu poleg službene poti, dokumentirane s potnim nalogom in vse kar morebiti spada zraven: kilometrine, dnevnice, cestnine, parkirnine, dokazila o verodostojn službeni poti,... priznate še kaj? Na primer nadure? Kako to v programu za merjenje časa evidentirate? Kot 8 ur službene poti ali več? Po mojem se službena pot, plačana po potnem nalogu izključuje z nadurami.... Kaj mislite vi? 

Mici - 06.06.2017 - 05:40

Zakaj bi se službena pot izključevala z nadurami? Ali je delavec za svojo zabavo in za svoj prosti čas na službeni poti ali za potrebe podjetja? Kako pa je službena pot plačana po potnem nalogu? Dnevnica po potnem nalogu je povračilo za PREHRANO na službeni poti in ne za delo oz. čas na službeni poti ...

leo - 06.06.2017 - 07:47

se strinjam z Mici.

Opa Zovalec - 06.06.2017 - 07:50

Čas prebit na poti se ne šteje v delovni čas, zato ni nadur. Je pa prav, če se delavcu dodeli kaka druga odmena. To seveda ne velja za službene voznike oz. delavce, ki imajo v PZ ali kakem aktu opredeljeno, da vozijo npr. službeni kombi s sodelavci na teren. Če pa delo na terenu traja več kot 8 ur, potem obračunamo nadure oz. ure "v dobro".

leo - 06.06.2017 - 08:56

 Čas prebit na poti se ne šteje v delovni čas,... ?

Kateri predpis to določa?

Da se "čas prebit na poti šteje v prosti čas /počitek!!!/ delavca??

Mu je v zabavo drveti po cestah ali stati v kolonah...

leo - 06.06.2017 - 08:59

v izogib nesporazumom in izkrivljanju: 

govorim o najbolj pogostem primeru, ko delavec sam "pilotira" svoj ali službeni avto.

Matjaž K - 06.06.2017 - 09:26

"Čas prebit na poti se ne šteje v delovni čas, zato ni nadur."

 

ne drži - VDSS sodba Pdp 618/2011

 

"...

Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da se ure, ko je tožnica potovala od tožene stranke do naročnikov revizij oziroma do pravnih oseb, pri kateri je tožena stranka izvajala revizijo, štejejo v delovni čas tožnice. Zmotno je stališče tožene stranke, da ne gre za efektivno delo in da tega časa ni mogoče šteti v delovno obveznost tožnice v smislu določbe prvega odstavka 141. člena ZDR, ki določa, da je delovni čas efektivni delovni čas, ki je po določbi drugega dostavka 141. člena vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so delavci tožene stranke takrat, ko so opravljali revizijo, morali potovati na teren k gospodarskim družbam, naročnikom revizij, pri čemer so se zbrali pri toženi stranki in so potem skupaj odšli ter se tudi skupaj vrnili nazaj k toženi stranki. Takšno dokazno oceno je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi zaslišanja tožnice in priče, tožničine sodelavke M.B., ki sta prepričljivo pojasnili, da je bilo pri toženi stranki utečeno, da delavci pridejo na sedež tožene stranke oziroma na zbirno mesto in se skupaj napotijo k naročniku. Tožena stranka je stimulirala tak prevoz, ki bi bil racionalen oziroma bi čim manj obremenjeval toženo stranko, kar izhaja iz pričanja D.B., ki je pojasnil, da tožena stranka ni silila delavcev, da se vozijo po štirje v enem avtomobilu, zaželeno pa je bilo, da se npr. šest delavcev pelje v dveh avtomobilih. Zaradi navedenega se v delovni čas šteje tudi čas, ki ga je tožnica porabila za potovanje k naročnikom in nazaj, saj je bila takrat na razpolago toženi stranki in je izpolnjevala svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka neutemeljeno navaja, da tožnica v tem času ni opravljala dela (na primer, da ni delala na prenosnem računalniku v avtomobilu oziroma kakorkoli drugače opravljala dejavnosti revizije), saj je bistvena pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da so delavci potovali k naročnikom od sedeža tožene stranke in da je bila tožnica že od prihoda na sedež na voljo toženi stranki v smislu 141. člena ZDR. Glede na takšne ugotovitve je sodišče prve stopnje sprejelo materialnopravno pravilen zaključek, da se te ure štejejo v tožničin delovni čas, zaradi česar je pri njej prišlo do preseganja redne delovne obveznosti oziroma je šlo za nadurno delo iz 143. člena ZDR

..."

 

In še moj komentar: glede na navedeno sodbo so vsi komercialisti ipd., ki dosti službeno potujejo v tujino "kratkotrajna roba", ker že s par potovanji prebijejo "letni plafon" dovoljenih nadur

Opa Zovalec - 06.06.2017 - 11:43

O tem smo vsaj enkrat tukaj že diskutirali. Ta sodba v večini primerov ne zdrži. Meni so zatrjevano pojasnili na ZDS (seveda njihovo mnenje ni ne zakon, ne kaki drugi judikat) zato delam, kot sem opisal zgoraj. Če pa, ko pa,... bo kaj narobe bomo videli. Argumentacija pa gre nekako tako, da v času, ko se delavec vozi na delo na terenu, ni na voljo delodajalcu.

 

Se pa močno strinjam z Matjažem, ki verjetno cilja na nemogočo delovno zakonodajo, pisano za delavce za tekočim trakom, ki jo je pri sodobnih storitvah nemogoče upoštevati... Zakaj pa je nekemu plačilu treba reči "nadure", katerih število je zakonsko omejeno? Zakaj ne npr. dodatek za šofiranje? Pa je volk sit, koza pa cela.

Matjaž K - 06.06.2017 - 13:30

"Se pa močno strinjam z Matjažem, "

 

hvala

 

" ...ki verjetno cilja na nemogočo delovno zakonodajo, pisano za delavce za tekočim trakom, ki jo je pri sodobnih storitvah nemogoče upoštevati... "

 

drži (kot Neostik)

00 - 06.06.2017 - 20:09

Argumentacija pa gre nekako tako, da v času, ko se delavec vozi na delo na terenu, ni na voljo delodajalcu. ???


Ja, ljubi bog! komu drugemu pa je "na voljo"? Saj ga je delodajalec poslal in on uboga (Kot se je reklo nekdaj: "Sem Vaši gnadi na voljo!"!

Kakšna pa je razlika, če špenglar pošlje svojega delavca na streho - a tačas, ko pleza po lojtri ali pa se pelje z liftom, tudi ni na voljo delodajalcu in mu ure (no, ja minute) ne priznaš kot delovne?

Sabina V - 07.06.2017 - 15:46

Argumentacija pa gre nekako tako, da v času, ko se delavec vozi na delo na terenu, ni na voljo delodajalcu. ???

Ja, ljubi bog! komu drugemu pa je "na voljo"? Saj ga je delodajalec poslal in on uboga (Kot se je reklo nekdaj: "Sem Vaši gnadi na voljo!"!

Kakšna pa je razlika, če špenglar pošlje svojega delavca na streho - a tačas, ko pleza po lojtri ali pa se pelje z liftom, tudi ni na voljo delodajalcu in mu ure (no, ja minute) ne priznaš kot delovne?

 

In potem se bo enkrat pojavil delodajalec ki bo od delavca zahteval da vzame dopust za dan ko potuje z letalom iz Evrope v ZDA ali pa kam drugam. Jaz načeloma ne poznam primera da bi se delavcem za službeno pot, ki traja več kot 8 ur obračunale nadure. Pri nas naredimo tako da se nekako kompenzira imaš pa kak drugii dan krajši delavnik ali pa kakšen dan frej.

Manca - 12.06.2017 - 06:21

Drži, pri nas jim tudi štejemo ure v dobro. Če je pa dela toliko, da jih ne morejo koristiti, se jim jih pa izplača kot nadure.