Naslov teme: Samoprijava DDV
2405 23.06.2017 - 07:58h / DDV / Avtor: skorpijonka / 432 / 1
Pozdravljeni, za stranko moram narediti samoprijavo DDV zaradi prepoznega vpisa v register davčnih zavezancev. Vem, da to naredim s prvim rednim obračunom DDV, ne vem pa, kako. Ali se lahko uporabi preračunana stopnja in če ja, kaj je z obračunom DDPO za leto 2016, ker je del izdanih računov, ki jih moram vključiti v obračun DDV za maj, še iz leta 2016. Hvala za odgovore..
luna - 23.06.2017 - 12:53
Smo imeli primer zaradi prekoračitve praga za DDV.
Stornirali smo račune brez DDV-ja in naredili nove z DDV-jem (po preračunani stopnji), z dnem vpisa v DDV register.
V DDV-O smo obračunali zamudne obresti, priložili DDV knjige in pojasnilo s specifikacijo.
Ne gre za samoprijavo ampak le za popravek.
Mogoče vam spodnje pojasnilo kaj pomaga:
Davčni zavezanec, ki se ni pravočasno identificiral za namene DDV na podlagi 78. člena Zakona o
davku na dodano vrednost - ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12,
14/13, 46/13-ZIPRS1314-A, 101/13–ZIPRS1415, 86/14 in 90/15), mora obračunati DDV že od prve
dobave, s katero preseže vrednost 50.000 eurov obdavčljivega prometa.
Kaj predstavlja davčno osnovo za obračun DDV v primeru, ko se davčni zavezanec ni pravočasno
identificiral za namene DDV, je Sodišče Evropske Unije že odločalo v sodbi, v združenih zadevah C-
249/12 in C-250/12. Iz navedene sodbe izhaja, da je, kadar stranki določita ceno blaga, ne da bi se
karkoli dogovorili glede DDV, in je dobavitelj tega blaga zavezan k plačilu DDV, treba šteti, da
dogovorjena cena že vključuje DDV, če dobavitelj nima možnosti od pridobitelja izterjati DDV, ki ga
zahteva davčna uprava.
Tako je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali sta se stranki dogovorili karkoli glede
DDV in če ne, ali ima dobavitelj možnost od pridobitelja izterjati DDV. Na podlagi teh ugotovitev pa
se lahko odloči, ali cena vkliučuje DDV ali ne.
Za dobave blaga, opravljene v vmesnem obdobju (od trenutka, ko je presegel znesek 50.000 eurov
in do trenutka izdaje identifikacijske številke za namene DDV), mora davčni zavezanec obračunavati
DDV, vendar pa ga na računu ne sme izkazati. Kot določa četrti odstavek 94. člena ZDDV-1, namreč
davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev obračunavanja DDV v skladu s prvim odstavkom 94. člena
ZDDV-1, nima pravice do odbitka DDV v skladu s 63. členom tega zakona, niti ga ne sme izkazovati
na izdanih računih.
Če je davčni zavezanec izdal račun in na njem ni izkazal DDV, pa je v skladu z navedenimi
zakonskimi določbami DDV obračunal, lahko po pridobitvi identifikacijske številke za namene DDV v
2/2
skladu z določbo 146. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - pravilnik
(Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16, 45/16 in 86/16) izdan račun popravi. To pomeni,
da izdan račun brez DDV stornira in izda nov račun z DDV, s sklicevanjem na številko storniranega
računa. Na njem prikaže pravilno obračunan DDV, da prejemnik tega računa lahko v skladu s pravili ZDDV-1 uveljavi odbitek DDV.
V skladu s prvim odstavkom 88. b člena ZDDV-1 davčni zavezanec lahko najpozneje do vročitve
odmerne odločbe v postopku nadzora obračuna davka pri davčnem organu oziroma do začetka
davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka
vključi popravke napak iz preteklih davčnih obdobij v tekoči obračun DDV.
Davčni zavezanec na podlagi drugega odstavka 88. b člena ZDDV-1 v primeru popravka napak iz
preteklih obdobij v tekočem obračunu, zaradi prenizko obračunanega DDV ali previsokega odbitka
DDV, od zneska DDV, ki je predmet popravka, obračuna in plača obresti po evropski medbančni
obrestni meri za ročnost enega leta v višini, ki je veljala na dan poteka roka za plačilo DDV, povečani
za:
- 1 odstotno točko, če predloži podatke v enem mesecu po preteku roka za vložitev obračuna
DDV;
- 2 odstotni točki, če predloži podatke v šestih mesecih po preteku roka za vložitev obračuna
DDV;
- 3 odstotne točke, če predloži podatke v enem letu po preteku roka za vložitev obračuna DDV;
- 4 odstotne točke, če predloži podatke po enem letu po preteku roka za vložitev obračuna DDV.
Nadalje tretji odstavek 88. b člena ZDDV-1 določa, da davčni zavezanec obračuna obresti iz
prejšnjega odstavka za obdobje od prvega dne, ki sledi zadnjemu delovnemu dnevu naslednjega
meseca po poteku davčnega obdobja, v katerem bi moral davčni zavezanec vključiti pravilen znesek
DDV, do poteka roka za plačilo DDV po obračunu, v katerem je vključen pravilen znesek DDV, če
gre za povečanje davčne obveznosti, oziroma do dneva predložitve obračuna, v katerem je vključen
pravilen znesek DDV, če gre za zmanjšanje presežka DDV.
141. a člen ZDDV-1 določa, da ne glede na kazenske določbe v tem zakonu se za prekršek ne
kaznujeta davčni zavezanec, ki popravi napake iz preteklih davčnih obdobij v skladu z 88. b členom
tega zakona, in davčni zavezanec, ki naknadno predloži obračun DDV v skladu z 88. c členom tega
zakona