Na kontu 28 imamo dolg za izplačilo materialnih stroškov do lastnikov, in sicer prvi lastnik (A) 10.000 evrov, drugi (B) pa 5.000 evrov, skupaj dolg 15.000 evrov. V podjetju imamo avto v vrednosti 17.000 evrov, ki bi ga prodali lastniku A. Avto je star 5 let in še ne dokončno amortiziran. Ali lahko pobotamo te obveznosti in terjatve, glede na to, da bo avto napisan na lastnika A? Kaj pa DDV na fakturi in klavzula?

Družbenik je z družbo povezana oseba, zato pri prodaji avtomobila družbeniku določite prodajno ceno, ki bo tržna. Če ne bo cenitve oziroma tržna cena ne bo znana (določena) in bo prodajna cena enaka knjigovodski vrednosti avtomobila, ki bi bila nižja od tržne, bi bilo treba to razliko upoštevati kot prikrito izplačilo dobička (plačati 25 odstotkov davka) ter hkrati kot davčno nepriznan strošek. Če bi avtomobil prodali po knjigovodski vrednosti, ki je višja od tržne, ni davčnih posledic ne za družbenika, ki je fizična oseba, ne za družbo.

Izdani račun za avtomobil izkažete kot terjatev do družbenika, na drugi strani izločite osnovno sredstvo iz registra, razlika med njegovo knjigovodsko vrednostjo in tržno vrednostjo pa bo bodisi prevrednotovalni poslovni prihodek (konto 769) ali prevrednotovalni poslovni odhodek (konto 720). Ta je tudi davčno priznan, če bo prodajna cena temeljila na cenitvi oziroma tržni ceni.

Če je bil avtomobil ob nabavi knjižen med osnovna sredstva in zanj niste uveljavljali odbitka vstopnega davka, davka na dodano vrednost zdaj na izdanem računu ne obračunate, pri tem pa se sklicujete na 3. točko 44. člena Zakona o davku na dodano vrednost (oprostitev).

Za pobot terjatev do družbenika z obveznostmi do družbenika priporočamo, da sestavite pobotno izjavo, ki jo v imenu družbe podpiše direktor, v imenu družbenika pa družbenik sam. Sestaviti je torej treba izjavo o medsebojnem pobotu (kompenzaciji).

Če bi ta pobot vključeval tudi pobot z drugim družbenikom, ki ne bo kupec avtomobila, je to mogoče:

• sestavi se prva pobotna izjava z družbenikom, kateremu se je avtomobil prodal, v višini dolga do njega, npr. 10.000 evrov;
• druga pobotna izjava je prav tako med družbo, po kateri se pobota terjatev do prvega družbenika (za avto), z obveznostjo družbe do drugega družbenika, v višini dolga do njega, npr. 5.000 evrov; podlaga za ta drugi pobot je predhodna sklenitev pogodbe o pristopu k dolgu (drugi družbenik pristopi k dolgu, ki ga ima prvi družbenik iz naslova nakupa avtomobila).