Naslov teme: NAGRADA OB DELOVNEM JUBILEJU
5154 11.12.2002 - 13:15h / Ostalo / Avtor: reneja / 72 / 10
Delavka je pri nas zaposlena 8 let, skupne delovne dobe pa ima letos 30 let.Ali ji moramo po starem zakonu o delovnih razmerjih izplačati 167.673,00 sit nagrade????
aja - 11.12.2002 - 13:24
ne, ker se nagrada izplačuje le na dobo v podjetju.
reneja - 11.12.2002 - 14:15
Kje je to zapisano?
JA - 11.12.2002 - 14:34
Mislim, da se jubilejna nagrad za delovno dobo izplačuje na osnovi skupne delovne dobe, ne na osnovi delovne dobe v nekem podjetju. Zakon o delovnih razmerjih in kolektivna pogodba. lp
Tiče - 11.12.2002 - 21:17
Nagrada za skupno ali delovno dobo pri sedanjem delodajalcu je odvisna od bražne kolektivne pogodbe. Za obrtnike velja od skupne, za večino drugih pa ne.
mitja - 12.12.2002 - 07:21
v trg.dej. se izplacuje na skupno del. dobo, v vecini drugih branz pa na skupno
mici - 12.12.2002 - 07:53
Delvki po zakonu pripada polna nagrada, razen če imate akt v podjetju,kjer piše da se nagrade izplačijejo na delovno dobo v podjetju.
hetero - 12.12.2002 - 09:18
Reneja si z vašimi odgovori nima skoraj kaj pomagati....splošna kolektivna pogodba pravi, da delavcu pripada jubilejna nagrada (za 10-20-30 let delovne dobe) pri ZADNJEM DELODAJALCU...se vam zdi logično, da je nekdo 29 let nekje v službi, potem pa pride v drugo firmo in mu morajo dati nagrado...nagrada je tudi stimulacija za STALNOST..
1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS,št.40/97) je v 2. točki 51. člena nagrade za delovne jubileje uredila drugače kot so bile urejene v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo (Uradni list RS,št.39/93) in je kot podlago za pridobitev jubilejne nagrade določila delovno dobo PRI ZADNJEM DELODAJALCU.
2.Pogodbeni stranki kolektivne pogodbe dejavnosti oziroma kolektivne pogodbe pri delodajalcu lahko podlage za pridobitev jubilejne nagrade uredita drugače ali ugodneje, kot to določa 2. točka 51.člena SKPgd, vendar drugačna ureditev nima vpliva na pravico do jubilejne nagrade po
določbah SKPgd.
Kastor - 12.12.2002 - 09:18
Že kar nekaj časa sta v veljavi dve kolektivni pogodbi na državnem nivoju: splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo in kolektivna pogodba za negospodarstvo. Na temelju SKPg so izdelane branžne kolektivne pogodbe in v nekaterih primerih tudi podjetniške (torej v posameznih podjetjih imajo svoje KP). Vse te pogodbe v zadnjih letih urejajo vprašanje plač in vse kar je v zvezi z njimi (tudi jubilejne nagrade), zato ni primerno uporabljati za te namene sedaj veljavni Zakon o delovnih razmerjih, za to razmišljanje.
SKPg (splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo) v 51. členu točka 2. zelo jasno določa pravico do jubilejne nagrade, ki delavcu pripada za doseženo delovno dobo pri zadnjem delodajalcu (zadnji delodajalec je tisti, ki izplačuje nagrado). Po tej določbi vaši delavki ne pripada nobena jubilejna nagrada. Logično, jubilej je dosežek, zvestoba, ki ga delodajalec nagrajuje.
Je pa tudi res, da imajo nekatere branžne kolektivne pogodbe oziroma podjetniške kolektivne pogodbe (ali podobni akti, ki določajo plače v podjetjih)določbo na osnovi katere izplačujejo jubilejne nagrade za doseženo skupno delovno dobo ne glede na to, kje je bila ta doba dosežena. Take določbe nimajo veliko skkupnega z ZKP (zdravo kmečko pametjo).
hetero - 12.12.2002 - 09:40
Kastor, kaj pa praviš za kolektivno pogodbo gostinstva in turizma, ki pravi da delavcu pripada nagrada po SKUPNI DELOVNI DOBI...ali poznaš ta primer in kako to zagovarjati na sodišču....
Kastor - 12.12.2002 - 11:15
hetero, po času pošiljanja mnenja vidim, da sva skoraj istočasno oddala svoje razmišljanje in nisem vedel za Vaše pojasnilo. Če bi vedel, moj komentar ne bi bil potreben.
Sicer sem povedal v zadnjem odstavku, da obstajajo tudi taki primeri, ko izplačujejo jubilejne nagrade za skupno delovno dobo. Če je tako določeno s pogodbo (branžno ali podjetniško ali kakšnim drugim aktom) je potrebno to tudi spštovati. Če so te pravice določene in tudi jasno napisane jih mora spoštovati tudi sodišče. Zakaj? Zato, ker je tako dogovorjeno, saj sta se pogodbenika tako dogovorila (sindikat-delodajalec). Prav tako tak dogovor ni v nasprotju z nobeno drugo pravno normo (določbe v SKPg so minimum pravic).