Odgovori, ki se najdejo po pojasnilih FURSa, spodaj , odgovarjajo v zvezi s prodajo fizični osebi.

Pravna , plača kmetu na TR . Kaj zavezuje kmeta iz OKGD  pri prodaji  grozdja ali lastnega vina pravni osebi ?

FURS navaja izdajo računa..... in kaj naj kmet z računom postopa naprej v povezavi z davčno zakonodajo ?

Dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti

Objavljeno v: FURS julij 2016

Avtor: FURS pojasnilo

Vprašanje 9: Ali se vino lahko prodaja v okviru OKGD?

Odgovor: V okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (OKGD) se lahko prodaja samo vino, ki je bilo pridelano iz lastnega grozdja na zemljišču z evidentirano dejansko rabo »vinograd«. Enako velja tudi za prodajo oljčnega (olivnega) olja ob pogoju, da so bile olive pridelane na zemljišču z evidentirano dejansko rabo »oljčnik«.

Pojasnilo: Prodaja vina in oljčnega olja sta izjemi, ko se izdelek (predelava pridelka) lahko prodaja v okviru pavšalno obdavčene OKGD. Za pridelavo grozdja in oliv sta določeni posebni dejanski rabi zemljišča »vinograd« oz. »oljčnik«. V katastrski dohodek (KD) teh zemljišč je upoštevana tako pridelava grozdja kot tudi prodaja vina oz. oliv in olivnega olja. ZUKD-1 namreč v četrtem odstavku 6. člena določa izjemo pri ugotavljanju KD za vinograde, oljčnike in plantaže gozdnega drevja.

Za trajne nasade se KD ugotovi kot tržni dohodek od tehtanega povprečja rastlinskih pridelkov glede na strukturo trajnih kultur, ki so zastopane na proizvodnem območju, za vinograd pa je upoštevan delež 40% grozdja in 60% vina, za oljčnik je upoštevan delež 5% oljk in 95% oljčnega olja. To pomeni, da je izračun KD enak za vse vinograde, ne glede na to, ali se s teh površin prodaja grozdje ali se ga predela v vino, razlika je samo zaradi morebitne razlike v boniteti posameznega zemljišča.

Pridelava (prodaja) grozdja na zemljiščih z drugo dejansko rabo se torej lahko opravlja samo kot druga kmetijska dejavnost. Kot dopolnilna dejavnost na kmetiji pa se lahko opravlja samo predelava lastnega grozdja v vino. ZDoh-2 v tretjem odstavku 69. člena določa, da se kot OKGD šteje pridelava, kot je določena s predpisi o ugotavljanju KD in predpisi o evidentiranju nepremičnin in je v celoti ali pretežno vezana na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč ter je ustrezno evidentirana v zemljiškem katastru. Za OKGD se v trajnih nasadih1 šteje pridelava sadja, hmelja, grozdja oz. vina in oljk oz. oljčnega olja.

Glede pavšalne obdavčitve OKGD je pomembna opredelitev kmečkega gospodinjstva iz 69. člena ZDoh-2, ki med drugim določa, da se za kmečko gospodinjstvo šteje skupnost ene ali več fizičnih oseb, članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki so na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča stalno ali začasno prijavljene na tem naslovu, niso najeta delovna sila (v nadaljnjem besedilu: člani kmečkega gospodinjstva), ter se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo OKGD po določbah tega zakona in njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200 eurov.

Pridelovalec grozdja, ki ni član kmečkega gospodinjstva torej ne opravlja OKGD in lahko, brez registracije dejavnosti, samo občasno proda končnemu potrošniku sezonski višek grozdja, ki ga ne potrebuje za lastno rabo. Bistveno je, da ta prodaja ne pomeni opravljanja dejavnosti (iz poglavja III. 3. v ZDoh-2).

ZUKD-1 v 13. členu določa, da podatke za ugotavljanje KD in pavšalne ocene dohodka na panj, to je podatke o strukturi, obsegu in intenzivnosti pridelave pridobi Geodetska uprava RS iz zbirk podatkov Statističnega urada RS in evidenc ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Geodetska uprava skladno z veljavno zakonodajo (ZEN in ZUKD-1) v zemljiškem katastru evidentira podatke o dejanski rabi in o boniteti zemljišč.

Od 1. 1. 2014 se KD ne izračunava več na osnovi prijave parcelne številke zemljišč pod vinogradi, katerih pridelek se porabi za proizvodnjo vina (po 312. členu ZDavP-2). Ker sta v izračunu KD »vinograda« upoštevana pridelava grozdja in proizvodnja vina iz lastnega grozdja, lahko pridelovalec, ki je obdavčen na podlagi KD (oz. pavšalno) končnim potrošnikom prodaja grozdje in vino brez izdaje računov (če ni v sistemu DDV).

Vprašanje 10: Kaj se v okviru čebelarstva šteje za OKGD?

Odgovor: Po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD 2008) se čebelarstvo (pridelava medu in čebeljega voska) šteje za kmetijsko dejavnost, oznaka A 01.490 - reja drugih živali. Za kmetijsko dejavnost se šteje tudi prodaja čebeljih družin, rojev, matic in drugih primarnih čebeljih pridelkov (npr. satja, matičnega mlečka, cvetnega prahu, surovega propolisa, čebeljega strupa).

Pojasnilo: Šesti odstavek 69. člena ZDoh-2 določa, da se kot osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost (OKGD) šteje čebelarstvo, vezano na panje, ki so evidentirani v registru čebelnjakov. Tem čebelarjem ni potrebno opravljanja dejavnosti registrirati pri davčnem organu in so obdavčeni na podlagi pavšalne ocene dohodka na panj. V kolikor se čebelar registrira za opravljanje dejavnosti (tj. kot samostojni podjetnik ali družba oz. se vpiše v davčni register kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost), se čebelarska dejavnost obdavči z dohodkom iz dejavnosti.

Pravilnik o označevanju čebelnjakov in stojišč med drugim določa, da se mora v register čebelnjakov registrirati vsak čebelnjak. Za pravilno in pravočasno označitev čebelnjaka in posredovanje podatkov v register čebelnjakov je odgovoren čebelar. Pisno vlogo za registracijo čebelnjaka mora vložiti na ministrstvo pristojno za kmetijstvo najkasneje 30 dni po naselitvi čebelnjaka. ZUKD-1 v 13. členu določa, da podatke o strukturi, obsegu in intenzivnosti pridelave pridobi Geodetska uprava RS iz zbirk podatkov Statističnega urada RS in ministrstva pristojnega za kmetijstvo in sicer najpozneje do 31. marca za pretekla tri leta. ZUKD-1 v 7. členu določa, da se pavšalna ocena dohodka na panj ugotovi za vsak čebelji panj, ki je evidentiran v registru čebelnjakov pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo na dan 30. junija leta za katero se dohodek ugotavlja, da se pavšalna ocena dohodka na panj izračuna kot razlika med tržnim prihodkom in stroški in da je pavšalna ocena dohodka na panj lahko negativna.

Uredba o določitvi kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj v prilogi 4 med drugim določa, da se izračuna pavšalna ocena dohodka na čebelji panj tako, da se za posamezni pridelek izračuna razlika tržnega prihodka in stroškov pridelave pridelka, ob upoštevanju deleža grosistične in neposredne prodaje pridelka. V naboru potroškov posameznih pridelkov so upoštevani dokup čebelje družine, zamenjava matic, sladkor, sat in veterinarske storitve (zdravila za čebele) ter za primer neposredne prodaje še kozarec, pokrov in etiketa. V izračunu je upoštevan tudi strošek amortizacije osnovnih sredstev čebeljega panja in posredni stroški pridelave. ZDoh-2 v osmi točki 26. člena določa, da se dohodnine ne plača za prvih 40 čebeljih panjev, ki jih ima čebelar v uporabi ter določa, da se davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov čebelarstva zniža za delež, ugotovljen iz razmerja med številom oproščenih panjev in skupnim številom panjev v uporabi članov kmečkega gospodinjstva.