Naslov teme: Normiranci – prag za leto 2018
4063 17.12.2017 - 08:20h / DDPO / Avtor: Maja / 186 / 7
Preverjam, ali pravilno razumem spremembe Zddpo-2, ki stopijo v veljavo s 1.jauarjem 2018.
1.) Pogoj, da moj s.p. ostane normiranec v letu 2018 je, da v letu 2017 + v letu 2016, moj s.p + možev s.p. + d.o.o. katerega lastnika sva oba + d.o.o. od potencialnih bratov in sester nismo skupaj presegli 300.000 EUR (seveda, če nočem dokazovat, da shema poslovanja ni … )?
2.) Glede tega imam sledeče vprašanje: 2.) A takšna postavitev zakona ne krši prepovedi retroaktivnosti? Sedaj namreč ne morem več vplivat na to, kako sem stavari počela leta 2016; če bi pa vedela, da mi bo to onemogočilo imeti normirane odhodke leta 2018, bi ravnala drugače.
3.) Kaj pa hoče povedati 67.f. člen glede neupoštevanja oz. dvakratnega upoštevanja prihodov oz. odhodkov: moti me namreč sledeči primer: z d.o.o. v moji 100% lasti stranki X fakturiram storitev 3.000 EUR; iz mojega normiranega s.p.-ja pa fakturiram lastnemu d.o.o. 2.500 EUR za ISTO storitev opravljeno stranki X. Če se sedaj prihodki seštevajo vse povprek to pomeni 5.500 EUR prihodkov, čeprav je povsem jasno, da je dejanskih prihodkov tukaj kvečjemu 3.000 EUR.
Vnaprej hvala za komentarje in pojasnila
Aa - 18.12.2017 - 05:21
In zakaj potem sploh s.p.? :)
Maja - 18.12.2017 - 09:08
Jaz bi rekla, da vprašanje ni, zakaj s.p., ampak zakaj d.o.o.? Strankam bi namreč lahko fakturirala direkt iz s.p.-ja in tako dosegla skupne prihodke 3.000 EUR (primer točka 3.) in ne 5.500€ EUR, kolikor jih dosežem, če se vse povprek sešteva.
Odgovor pa sicer je, da prek d.o.o.-ja, katerega lastnica sem, na podoben način delajo še drugi s.p.-ji. Zopet so to samostojni ponudniki storitev, ki opravljajo storitev za stranke mojega d.o.o. Recimo, da je zaradi marketing in podobnih stroškov smiselno, da navzven vsi nastopamo z istim imenom (mojim d.o.o.), potem pa vsak s.p. zaračuna storitev, ki jo je dejansko opravil, s tem, da določen manjši procent od zaračunane storitve ostane na d.o.o.-ju za pokrivanje upravljavskih, skupnih stroškov.
Torej, če na primer na takšen način moj d.o.o. naredi 150.000 EUR letno, jaz ne morem več imet normiran s.p., zato ker sem 100% lastnica d.o.o.-ja, četudi na primer preko mojega s.p. v lasten žep pobašem zgolj 30.000 EUR letno.
Aa - 18.12.2017 - 05:21
In zakaj potem sploh s.p.? :)
J - 18.12.2017 - 07:57
Konec je manipuliranja. Ustvarite čisto poslovanje, ki ga združite v en poslovni subjekt.
00 - 18.12.2017 - 08:22
... + d.o.o. od potencialnih(?) bratov in sester ...
a s tem misliš morebitno naknadno priznane brate in sestre - za katere se šušlja, da so, samo jih oče uradno ni pripoznal?
mimogrede - 18.12.2017 - 08:43
Ad točka 2 - retroaktivnost
Drži - gre za retroaktivnost, vendar ne za pravo, temveč nepravo retroaktivnost. Ali je v danem primeru ta neprava retroaktivnost "OK", pa bo treba ugotoviti preko sodnih mlinov.
Izsek iz ene sodbe UPRS
"Prava (retroaktivna) povratna moč predpisa je podana tedaj, kadar zakon naknadno in spreminjajoče posega v določena dejanska stanja, ki v celoti pripadajo preteklosti. Poleg pravega pa poznamo tudi t. i. »nepravo« povratno delovanje zakona, ki sega na sedanja zatečena, toda še ne zaključena stvarna in pravna stanja in pravna razmerja, ki učinkujejo v prihodnosti in zaradi tega istočasno tudi zatečene pravne položaje naknadno razvrednotijo. Pri nepravi povratni moči gre za zakon, ki ureja konkretni dejanski stan, ki je sicer nastal že pred objavo tega zakona, ni pa še bil v celoti zaključen(2).
Neprava retroaktivnost za razliko od prave načeloma ni prepovedana, razen če gre za nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo (2. člen URS). To načelo posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu.«"
Maja - 18.12.2017 - 09:10
Hvala za to pojasnilo o pravi in nepravi retroaktivnosti. Zanimivo.
