Naslov teme: Normiranci - dokazovanje da glavni ali eden od glavnih namenov sheme poslovanja ni bil izpolnjevanje pogojev za ugo
405 26.01.2018 - 14:19h / Ostalo / Avtor: Joc / 144 / 3
Ali se mogoče komu sanja kako naj bi zgledalo dokazovanje normiranca, da glavni ali eden od glavnih namenov sheme poslovanja ni bil izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v primeru povezanih oseb, ki presegajo promet 300.000€?
00 - 26.01.2018 - 18:42
kot v Butnskali (če se je spomnite...
Joc - 26.01.2018 - 23:14
Imam dve predpostavki. Pa prosim še drugi povejte če bi lahko držali:
Da bi s tem členom lahko "zavračali" povezane osebe, ki ustvarijo med 400.000€ letno (po prejšnji zakonodaji 2x2x100.000€) in 600.000€ prometa v preteklih dveh letih (2x2x150.000€). Taki zavezanci bi namreč z vodenjem prometa pod enim podjetjem izpadli iz sistema normiranih odhodkov. Če bi pa ustanovili dva poslovna subjekta z namenom delitve promete zaradi namena sheme poslovanja, da bi zadostovali pogojem za ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki.
Načeloma pa tukaj noter nebi padli zavezanci kjer ima npr. mož močno podjetje 5MIO prometa s katerim tako ali tako ni nobene variante, da bi bil normiranc, žena pa mali s.p. s katerim ustavi manj kot 50.000€. Dejansko nista delila podjetij z namenom, da bi dosegala pogoje za normirane odhodke.
Razmišljam pa tudi o dokazovanju opcije:
Samostojni podjetnik je pričel z opravljanjem dejavnosti v letu 2012. Takoj s "prvotno posodobljeno" zakonodajo glede normirancev je postal normiranec. Kasneje v letu 2017 pa se je odločil da bo kupil solastniški delež podjetja in tako postal 50% solastnik. Podjetje je obdavčeno po dejanskih stroških. Samostojni podjetnik je normiranec že iz časov preden je sploh kupil delež v podjetju.
Ali lahko takemu podjetniku očitajo, da je glavni ali eden od glavnih namenov take sheme poslovanja izpolnjevanju pogojev za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov.
p.s. pri pisanjem tega člena se je videlo, da politiki razmišljajo populistično (da bodo štrafali mazače), hkrati pa ne poznajo realnih primerov poslovanja in so naredili eno malo sranje.
Dokazno breme pa je na zavezancih in nihče ne ve kaj bodo razlogi s katerimi bodo dokaze zavrgli. Ali so to enake dejavnosti, ali je medsebojno poslovanje, ali višina prometa....ipd.
Če ima kdo mnenje kako naj bi izgledalo dokazovanje prosim z besedo na dan.
Mat - 27.01.2018 - 21:04
Lahko vam iz lastnih izkušenj, ki so me stale 130t + eur povem, da kaj preveč dokazovanja sploh ne bo, inšpektor si bo zamislil, kako njemu sede, naredil pred zapisnik, vi nanj nato podate pripombein dokazila, ali bo sploh kaj upošteval, po mojem samo, kar 100% pije vodo, kar pa je samo eno malo v sivem ali nedefiniranem območju pa ne bo nič, pa ne se slepiti z floskulami v dvomu v prid zavezanca, ker tega v resnici NI.
Potem vam bo izdelal končni zapisnik z sankcijami, lahko finančnimi, vi morate plačati, potem je pa na vas, da se lahko tožarite dalje , kar traja spet ene 2 leti, da obravnava Furs na 2 stopnji, potem pa še ene 5 let po sodiščih ......
Tako je v naši državi, pa to kljub temu, da se bodo morda vsi davčni svetovalci križali, ko bodo videli, kaj Furs počenja.....



