Živijo druščina!

Morska idila se nadaljuje. Nobenemu ne bom pisala, saj sem tukaj »inkognito«. Včeraj, ko smo bili na pivu, sem za hipec pomislila, da vidim sodelavko. Noge so se mi presekale. Sem že slišala njen kričeči glas  “ vi pa na Costa de Slovenija »… Še hvala bodu, da ni bila ona, največji kričač v naši službi. Ta ženska (moja sodelavka) čaka, da sliši nekaj in da to takoj raztrobi. Ma ona, če nič novega ne izve, si zgodbo izmisli. In veste kakšno napeto vzdušje naredi? Glede napetega vzdušja je ta stari glavni. Zadnjič je naredil pravi kraval, ko je iskal očala, pa jih je imel na glavi. Roko na srce, ko je on v pisarni, smo vsi skulirani, pridni in tiho kot miške. Ko bi le on to vedel... vsak dan bi bil v svojem fuglužu. Na računalnike in programe se ne spozna; njemu je dovolj mobilnik. In ne samo eden, on jih ima kar nekaj, kajti za ene je dosegljiv, za druge ni.  Predstavljajte si sceno, ko se lastni ženi ni javil. Mobilnik zna izklopiti, gesla pa si ne zapomni, uboga tajnica, ko mora vedeti vse njegove pine in puke. Zadnjič nam je rekel, da ne zaupa več niti poštarju. Žena mu je rekla, da gre k mami na Štajersko, kartico pa je dobil iz Portoroža.

.

Premišljujem... bog ve kaj sedaj moji sodelavci delajo. Komaj čakajo, da tastari izgine, da planejo na FB in google. Mene se mal’ vseeno ženirajo. Ko stopim zraven, odprte strani FB itd kar dol popadajo. Enkrat smo se pošteno skregali. Neka poročila “niso uspeli” sklanfati, zato sem določila naj sestavijo kakor vejo in znajo. Če jaz moram potegniti zakaj oni ne? No, naj se malo pohvalim. V času mojega morja sem uspela narediti:  ocene tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma za našo firmo, zapisnik o promociji zdravja na delovnem mestu, nekaj zapisnikov in poročil za nazaj in tako dopolnila vse pravilnike v našem podjetju.

Še malo pa pakiramo... Hvala bogu, da je “potujoča shramba” prazna. Če bi morali vso kramo nesti nazaj v Ljubljano, bi bil resen problem najti prostor za prikupno deklico, v katero se je naš Nejc zaljubljil do ušes. Ne vem kako dolgo bo morska romansa trajala. Ko ju pogledam, ves čas buljita v svoje mobitele. Pišeta si sporočila, namesto da bi se pogovarjala. To je resen problem, ki ga verjetno danes ne bom rešila.

Moje misli so v offisu. Počasi se poslavljam od sosedov. Prijetni ljudje! Ostala mi bo v spominu bujta repa, ki je skoraj vsak dan bila pri njih na jedilniku. Pa domača jajca. Prišle bodo nove potujoče shrambe. Zgodile se bodo nove ljubezni, neke računovodkinje na dopustu bodo dolgo v noč urejale to in ono…

Sovražim ponedeljke!

Upam, da uživate dragi sotrpini. Čao, meus queridos!

lp, m