jst99 - 13.09.2018 - 12:08

Seveda se.

Lucija - 14.09.2018 - 14:40

Delavec, ki je prisoten na delovnem mestu, za opravljeno delo prejme plačo. Iz drugega odstavka 126. člena Zakona o delovnih

razmerjih (v nadaljevanju: ZDR1)

je razvidno, da so sestavni del plače tudi dodatki. Eden od dodatkov je dodatek na delovno

dobo. Torej je vsak delavec, ki je izpolnil vsaj eno leto delovne dobe, v času prisotnosti na delovnem mestu upravičen do dodatka

na delovno dobo.

Delavec, ki je odsoten z delovnega mesta, je za čas odsotnosti upravičen do nadomestila plače. Ne glede na razlog odsotnosti

delavca, je osnova za izračun višine nadomestila plače plača delavca. V primerih, ko je delavec odsoten z delovnega mesta do

30 dni, je to plača za pretekli mesec ali povprečna plača za zadnje tri mesece. V določenih primerih je osnova lahko celo

minimalna plača. Katera od naštetih vrst plače se upošteva pri izračunu nadomestila plače pri posameznem razlogu odsotnosti, je

določeno v 137. členu ZDR1

oziroma v ustreznih kolektivnih pogodbah.

Enako pravilo velja tudi v primeru nadomestila plače, ki ga delavec prejme v času zadržanosti z dela nad 30 dni in se znesek

izplačuje v breme zdravstvenega zavarovanja. V tem primeru je osnova za izračun nadomestila plače povprečna mesečna plača

delavca in njegova nadomestila plače v koledarskem letu pred letom v katerem je nastala začasna zadržanost z dela. Delavcu se

torej za čas izplačila tega nadomestila plače ne obračuna in izplača še dodatno dodatek na delovno dobo. Četudi bi ga

delodajalec obračunal in izplačal, bi bil zahtevek za refundacijo tega zneska zavrnjen in bi bil torej izplačan v breme delodajalca.

Na osnovi zgornjih trditev lahko zaključimo, da delavec v času odsotnosti z dela (torej v obdobju za katerega prejme nadomestilo

plače) ni upravičen do dodatka za delovno dobo. Le ta mu pripada v času prisotnosti na delovnem mestu, torej v obdobju, ko

prejema plačo.

Vir: Združenje delodajalcev 2014