Babica od - 27.05.2020 - 16:46

Zakon še ne velja, zato umirite konje.

Anka - 28.05.2020 - 06:41

Res je, zakon se ne velja in nihce nicesar ne razumr, ampak v ponedeljek je prvega in takrat naj bi se startalo po novem. Spet ena in ista zgodba. Ponedeljkov kolaps...

B - 28.05.2020 - 09:16

V kolikor ne želite slediti novem zakonu, zadeva ni enostavna, v kolikor mislite tudi na plače  za delo s skrajšanim delovnim časom. Potrebno je od delavcev pridobiti podpis nove pogodbe o skrajšanem delovnem času, ki jih pa lahko ne bodo podpisali. Zatem odjaviti zavarovanje in prijaviti novo za delo s skrajšanim delovnim časom. Ocenjujem, da ste se spustili v projek nepripravljeni na probleme, ki sledijo.

pika2 - 28.05.2020 - 10:05

Ne drži, kar je napisal B. nobene pogodbe na novo in prijav v zavarovanje.   bo pa potreben dogovor z njimi pz. pisno privoljenje delvaca. Delavci ostanejo zavarovani za  polni delovni čas.  Za  min 20 ur do max 35 ur pa bodo delali. OStali del bodo doma "na skrajšanem delovnem času" na  80 % plači.   Za ta del bo država namenila  fiksen znesek, ki bo odvisen od tega. za kolikor ur bo delavec v skrajšanju.

Iza - 28.05.2020 - 12:40

Kar je napisal/a B je čisto OK. Preberite bolj natačno prvi stavek.

pika2 - 28.05.2020 - 15:41

Glede na nastalo situacijo je malo verjetno, da bi lahko delavci odločali o usodi firme, če ne podpišejo dogovora o SDČ. Malo morgen, če ni dela, ni dela.  Pika. In je potrebno sprejeti ukrepe, ki niso nikoli prijetni, ne za delavca, ne za delodajalca-
Mislim, da je B napisal/a  prakso, ki je veljala ob krizi 2009-2010, ko je veljal 36 urni delavnik za polni delovni čas.  Takrat je bilo ptorebno podpisati novo pogodbo ali aneks in nova zavarovanja. Zdaj pa iz zakona tega  ne razvidim, da bi morali to urediti.
 

Đurđica - 28.05.2020 - 19:51

V predlogu Zakona piše: Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve , posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev in pridobiti pisno mnene sindikata oziroma sveta delavcev. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.
(pravice in obveznosti delavcev)
Delavec ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.
2. V skladu s tem zakonom ima delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom:
- pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela
- za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, pravico do nadomestila plače, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

Iz navedenega izhaja da delavce ne odjavljamo, in prijavljamo za krajši delovni čas, plačajo se ure dela, do polnega delovnega časo pa so ure nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov.

Upravičeni delodajalec:

- je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 13.marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas
- po njegovi oceni najmanj 10% zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90% dela
- itd.

Anka - 29.05.2020 - 09:52

Se strinjam z Đurđico. Z odredbo/sklepom se delavcu določi skrajšani delovni čas za npr polovični delovni čas, za preostali delovni čas pa se ga napoti na čakanje na delo. Nič se ne odjavlja, nič ne prijavlja, pogodba o zaposlitvi ostaja enaka. Za delo dobi delavec polno plačo, za čakanje 80 % nadomestilo. Na GZS sem zasledila, da je lahko ta drugi del pod minimalno plačo, ker int.zakon nikjer več ne določa, da je delavec za čakanje upravičen do 80 % nadomestila, ki ne sme biti nižji od minimalne plače. Prispevki se seveda plačajo od minimalne osnove za prispevke.

Odredba o skrajšanem delovnem času mora vsebovati vse elemente, ki so predpisani v zakonu, tudi način razporeditve skrajšanega delovnega časa. In zdaj smo pa tam - zavod ne ve ničesar, danes bi morali delavci dobiti odredbo, ali lahko razporedimo delovni čas tako, da en teden delavec dela, en teden je doma, da na mesečni ravni ulovimo 50:50.

pika2 - 29.05.2020 - 13:45

Na način, kakor je zakon  predlagan, bo   moral delavec delati tedensko določeno število  ur skrajšaniega urnika.. To  pa je, predvsem za določene panoge kar  težava.  Lažje je razporediti delavce izmenično in loviti mesečni fond "skrajšanih" delovnih ur. 
Upam, da se bo našel kakšen praktik in to dodal v zakon.  Saj so  tudi po drugi "Koroni" ugotovili, da se  tistih sedem zaporedniih dni ne izide.  Delodajlacem je potrebno dati malo več fleksibilnosti, le tako bo pomoč imela svoj efekt. Tudi delavci so bolj zadovoljni.