Naslov teme: KOLIKŠEN DEL NEPREMIČNINE NAJ BO ZEMLJIŠČE
994 12.02.2003 - 12:53h / Ostalo / Avtor: TAJA / 265 / 5
NA SEMINARJU SEM ZASLEDILA, DA JE POTREBNO DEL VREDNOSTI STANOVANJA DATI NA KONTO ZEMLJIŠČ IN DA SE TEGA NE AMORTIZIRA! KOLIKŠEN NAJ BO TA DEL???
1.)
APARTMA, CCA 30M2 STANOVANJSKE POVRŠINE IN CCA 20M2 BALKONA
KUPLJEN JE BIL PRED 2 LETOMA, VENDAR GA NISMO ŠE NIČ AMORTIZIRALI, KER GA ŠE NIČ NE UPORABLJAMO (NITI ŠE NI DOKONČNO OPREMLJEN IN OKATEGORIZIRAN); DO SEDAJ SMO REVALORIZIRALI CELOTEN ZNESEK - PO KAKŠNEM KLJUČU NAJ SEDAJ DEL PRENESEM NA KONTO ZEMLJIŠČ?
2.)
STANOVANJE, CCA 60M2 STANOVANJSKE POVRŠINE, 30M2 ATRIJA, 25M2 TERASE, 4M2 BALKONA, TER POD STANOVANJI 2 PARKIRIŠČA IN 4M2 SHRAMBE;KUPILI SMO GA KONEC LETA 2001, TOREJ GA NISMO NIČ REVALORIZIRALI, AMORTIZACIJO PA BOMO OBRAČUNALI OD MAJA 2002 IN SPET SPRAŠUJEM KOLIKO NAJ DAM NA KONTO ZEMLJIŠČ???
GLEDE ZEMLJIŠČ JE POMEMBNO, DA SE JIN NE AMORTIZIRA - A JE ŠE KAKŠNA DRASTIČNA SKRIVNOST???
VSEM NAJLEPŠA HVALA ZA TRUD!!!
1.)
APARTMA, CCA 30M2 STANOVANJSKE POVRŠINE IN CCA 20M2 BALKONA
KUPLJEN JE BIL PRED 2 LETOMA, VENDAR GA NISMO ŠE NIČ AMORTIZIRALI, KER GA ŠE NIČ NE UPORABLJAMO (NITI ŠE NI DOKONČNO OPREMLJEN IN OKATEGORIZIRAN); DO SEDAJ SMO REVALORIZIRALI CELOTEN ZNESEK - PO KAKŠNEM KLJUČU NAJ SEDAJ DEL PRENESEM NA KONTO ZEMLJIŠČ?
2.)
STANOVANJE, CCA 60M2 STANOVANJSKE POVRŠINE, 30M2 ATRIJA, 25M2 TERASE, 4M2 BALKONA, TER POD STANOVANJI 2 PARKIRIŠČA IN 4M2 SHRAMBE;KUPILI SMO GA KONEC LETA 2001, TOREJ GA NISMO NIČ REVALORIZIRALI, AMORTIZACIJO PA BOMO OBRAČUNALI OD MAJA 2002 IN SPET SPRAŠUJEM KOLIKO NAJ DAM NA KONTO ZEMLJIŠČ???
GLEDE ZEMLJIŠČ JE POMEMBNO, DA SE JIN NE AMORTIZIRA - A JE ŠE KAKŠNA DRASTIČNA SKRIVNOST???
VSEM NAJLEPŠA HVALA ZA TRUD!!!
Nevenka - 12.02.2003 - 17:05
Ravno zadnjič sem prebrala in dobila pojasnilo, da se v tem primeru vrednost zemljišča ne vpiše ločeno in da se amortizacija obračunava od celotne vrednosti (prostor + zemljišče).
Matjaž K - 12.02.2003 - 18:43
Se (delno) strinjam.
SRS 1.47 določa, da je treba v takih primerih določiti preostalo vrednost poslovnih prostorov najmanj v znesku vrednosti stavbnega zemljiča in idealnih delov funkcionalnega zemljišča.
Kot posledica, amortizirljiv znesek ni enak nabavni vrednosti.
Razlog za tako ravnanje je ta, da funkcionalno zmeljišče in stavbno zemljišče etažne lastnine ne moreta biti predmet samostojnega pravnega prometa, zato se tudi ne izkazujeta ločeno v poslovnih knjigah. Da pa ekonomsko zadostimo načelu, da se zemljišča ne amortizirajo, se opravi ocena preostale vrednosti (kar da posledično pri amortiziranju zneskovno isti rezultat).
LP
Tika - 13.02.2003 - 09:28
Matjaž:rezultat ni isti, isti je le na dolgi rok ! Če določiš preostanek vrednosti, kot pravi SRS, potem amotiziraš celotno vrednost do določenega preostanka vrednosti, ki je najmanj v vrednosti funkcionalnega zemljišča.
Če izločiš funkcionalno zemljišče iz AM že v začetku in ga ne amotiziraš (ker ga ne smeš), je AM nižja.
F.Z: pa tako moraš voditi skupaj z zgradbo in ne ločeno (SRS 1.47). Zaradi tega razlage na seminarju ZRinRS ne podpiram v celoti, naj razlagajo dosledno !
Napisala sem pismo , naj mi to razložijo, pa še nimam odgovora. Preostanek vrednosti zame pomeni, do katerega zneska smeš zgradbo amortizirati, ne pa, da znesek že vnaprej izločiš.
Matjaž K - 14.02.2003 - 07:29
Imate prav v tem, da v drugem primeru, ko ugotovimo preostalo vrednost, osnova za amortizacijo še vedno ostane nabavna vrednost. Vendar sem hkrati še vedno mnenja, da bomo v amortizacijo v dobi koristnosti "spravili" samo vrednost stavbe in da bo amortizacija enaka, kot če bi amortizirali samo nabavnon vrednost zgradbe.
Primer:
vrednost zemljišča 10, vrednost stavbe 100, življenska doba 20 let.
To pomeni, da mora letna AM absolutno znašati 5 d.e., kar je % gledano 5/110 (letni znesek am / nabavna vrednost * 100) 4,5454%.
Absolutni zensek letne am pa ostane enak, kot če bi amortizirali 5% na 100, zemljišče pa imeli izkazano ločeno (am stopnja 5/100 * 100 = 5%).
LP
rebi - 15.02.2003 - 09:05
Če amortiziraš do višine preostale vrednosti pomeni, da skrajšuješ dobo amortiziranja. To pa z zakonom o davku od dobička ne gre skupaj, ki določa najmanj 20 letno amortiziranje. Premisli.