Nekdo - 17.03.2021 - 20:06

Seveda se placa akontacijo dohodnine, ce nima dovolj olajsav (splosno, otroke). 

zaposlitev 10 ur - 17.03.2021 - 21:31

Glede na to, da bi bili glavni delodajalec ima splošno olajšavo in me ubistvu zanima ali se šteje celotna olajšava ali le četrtina npr?

nekdo - 18.03.2021 - 09:20

Tina spodaj je lepo napisala.
Upošteva se celotna olajšava.
In bruto plača ne sme biti nižja od minimalne (preračunana na 2 uri na dan).

tina - 18.03.2021 - 07:55

Ali je zaposlen za ostale ure drugje ?
Ali pri vas prejme več kot pri drugem delodajalcu  ? Če je zaposlen drugje (predvidevam, da je, ker govorite o prvem in tudi posledično o drugem delodajalcu), dvomim, da ste lahko vi kot prvi delodajalec s tako nizko plačo (minimalno) in da pri drugem ne prejme več. Poglejte pravila določanja prvega in drugega delodajalca. Ni kar tako, da "kot se odločite sami". Prvi je tisti, kjer je zaposlen več ur in kjer prejme višji dohodek (celo mesečno bi se to lahko spreminjalo - po pravilih, kar pa je nesmiselno.), Izjavo pa mora dati delavec.
Prvi delodajalec obračuna plačo in upošteva davek po lestvici - upošteva  tudi olajšavo, drugi pa  ne upošteva olajšave in je davek po 25 % stopnji

zaposlitev 10 ur - 18.03.2021 - 10:16

Ni nikjer drugje zaposlen, to bi bila edina zaposlitev.  Hvala za pomoč.

Tjaša - 18.03.2021 - 09:30

Kaj, če pa je zaposlen pri enem delodajalcu za 4 ure in pri drugem delodajalcu za 4 ure, se pravi pol pol, plača je pri obeh delodajalcih eneka, ali se mu lahko upošteva pol olajšave pri enem in pol pri drugem delodajalcu?

nekdo - 18.03.2021 - 13:34

ne, en mora biti glavni delodajalec.


Glavni delodajalec je oseba, pri kateri zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja, zato ima zavezanec v smislu ZDoh-1 lahko samo enega glavnega delodajalca, ki ob izplačilu mesečnega dohodka izračuna akontacijo dohodnine ob upoštevanju dvanajstine letnih davčnih olajšav, jo odtegne od dohodka in plača na predpisane podračune kot davčni odtegljaj. Glavni delodajalec je zato oseba, s katero ima zavezanec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas.

Če ima zavezanec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, predpostavljamo, da pretežni del dohodka doseže pri delodajalcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za več kakor polovico polnega delovnega časa oziroma za pretežni del delovnega časa v okviru polnega delovnega časa (to pomeni npr.: če ima sklenjenih več pogodb, npr. za 40 %, 30 %, 20 % in 10 % polnega delovnega časa, je glavni delodajalec oseba, pri kateri ima sklenjeno pogodbo za 40 % delovnega časa).

Če ima zavezanec sklenjenih več pogodb o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, vsaka pa pomeni sorazmerni del polnega delovnega časa (npr. 50 % : 50 %, tri pogodbe po tretjino delovnega časa ipd.), je glavni delodajalec oseba, pri kateri dosega večji dohodek.

Če na tej podlagi ni mogoče ugotoviti, pri katerem delodajalcu zavezanec prejema pretežni del dohodka (na podlagi pogodb prejema pri vseh enake zneske dohodka), se zavezanec sam odloči, kateri od delodajalcev je njegov glavni delodajalec. O tej odločitvi pisno obvesti glavnega delodajalca in druge delodajalce.