jst99 - 27.08.2021 - 14:23

Se lahko, samo pazite če slučajno preseže 140 EUR. Potem treba izračunati po kilometrini in če je ta nižja od zneska javnega prevoza, je razlika obdavčena. Če ne preseže 140 EUR, potem izplačate brez problema.

Matematika - 30.08.2021 - 09:37

jst99 , ali ste mogoče mislili če je višja, ne pa nižja od 140 EUR.

jst99 - 30.08.2021 - 10:28

Pravilno sem zapisala, če je kilometrina po izračunu nižja od zneska javnega prevoza.... 

jst99 - 30.08.2021 - 10:30

Imate tu primere FURS-a:


1.3.3 Praktični primeri – izplačilo v višini cene mesečne vozovnice
 
V nadaljevanju sta prikazana primera, ko delodajalec povračilo stroškov prevoza izplačuje v višini stroškov javnega prevoza in ne v višini kilometrine.
 
Primer 1: Izračunani stroški prevoza po prvem odstavku 3. člena Uredbe znašajo manj kot 140,00 eur:
Delodajalec na podlagi kolektivne pogodbe delojemalcu s prebivališčem, ki je od delovnega mesta oddaljeno 3 km izplačuje povračilo stroškov prevoza v višini mesečne vozovnice, ki znaša 37,00 eur.
Če je delojemalec na delu prisoten vse dni v mesecu znesek povračila, ki se po prvem odstavku 3. člena Uredbe (znesek kilometrine) ne všteva v davčno osnovo, znaša 21,60 eur (6 km x 20 dni x 0,18 eur).
Ker je znesek povračila, izračunan po prvem odstavku 3. člena Uredbe za posamezni mesec nižji od 140,00 eur, se pri določitvi zneska neobdavčenega povračila uporabi drugi odstavek 3. člena Uredbe, ki določa, da se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza do višine 140,00 eur mesečno. V obravnavanem primeru se izplačilo povračila stroškov prevoza v višini 37 eur (cena mesečne vozovnice) ne všteva v davčno osnovo, pod pogojem, da je bil delavec na delu prisoten vsaj 1 dan.
 
 
Primer 2: Izračunani stroški prevoza po prvem odstavku 3. člena Uredbe znašajo več kot 140,00 eur:
Delodajalec na podlagi kolektivne pogodbe delojemalcu s prebivališčem, ki je od delovnega mesta oddaljeno 50 km izplačuje povračilo stroškov prevoza v višini mesečne vozovnice, ki znaša 179 eur.
Znesek povračila, ki se po prvem odstavku 3. člena Uredbe (znesek kilometrine) ne všteva v davčno osnovo, če je delojemalec na delu prisoten vse dni v mesecu znaša 360 eur (100 km x 20 dni x 0,18 eur).
Ker je znesek povračila, izračunan po prvem odstavku 3. člena Uredbe za posamezni mesec višji od 140,00 eur, se pri določitvi zneska neobdavčenega zneska povračila drugi odstavek 3. člena Uredbe ne uporabi. V obravnavanem primeru, ko je delojemalec na delu prisoten 20 dni se izplačilo povračila stroškov prevoza v višini 179 eur (cena mesečne vozovnice) ne všteva v davčno osnovo.
 
V zgoraj navedenem primeru (oddaljenost od bivališča do mesta opravljanja dela 50 km) je treba pri določitvi neobdavčenega zneska upoštevati dneve prisotnosti na delovnem mestu, kar je podrobno prikazano v nadaljevanju
 
·        Če bi bil delojemalec na delovnem mestu prisoten npr. samo 6 dni v mesecu, bi izračunan znesek povračila po prvem odstavku 3. člena Uredbe znašal 108 eur (100 km x 6 dni x 0,18 eur). V davčno osnovo se z upoštevanjem drugega odstavka 3. člena Uredbe ne bi vštevalo povračilo do zneska 140 eur, razlika do prejetega povračila 179 eur (39 eur) pa bi se vštela v davčno osnovo.
·        Če bi bil delojemalec na delovnem mestu prisoten npr. samo 9 dni v mesecu, bi izračunan znesek povračila po prvem odstavku 3. člena Uredbe znašal 162 eur (100 km x 9 dni x 0,18 eur). V davčno osnovo se ne bi vštevalo povračilo do zneska 162 eur, razlika do prejetega povračila 179 eur (17 eur) pa bi se vštela v davčno osnovo. V tem primeru se uporabi prvi odstavek 3. člena uredbe, saj neobdavčeni znesek po prvem odstavku 3. člena uredbe znaša več kot 140 eur in uporaba drugega odstavka ni mogoča.

B - 28.08.2021 - 16:47

Torej po novem država priznava stroške prevoza samo 140 eur  višji znesek je potrebno obdavčiti s čim, kot redno delo ali samo dohodnino? In čemu je ta omejitev- polnjenju proračuna?

Mirko - 30.08.2021 - 11:57

zgornja tema je namenjena obračunu potnine v gospodastvu, če prav mislim ?