Joz - 24.09.2021 - 09:22

To nadomestilo ni nič vezano na plače. Direktor je pred prejemom tega obvestila založil svoja sredstva, kako jih je pa sedaj porabil, pa ni vaša stvar. 

 

nekdo - 24.09.2021 - 15:07

o, seveda je važno, zakaj je porabil ta sredstva.

Pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavljamo
- Da imamo na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo.
- Da imamo na dan vložitve vloge izpolnjene obveznostih iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.
- Da smo zaposlenim na dan vložitve vloge poravnali vsa nadomestila plače.

Nives L. - 24.09.2021 - 11:51

Ker je od države dobil namenska sredstva za pokritje plač zaposlenih, ki v času epidemije niso smeli delati, menim, da bi jih moral v celoti porabiti za plače in  ne za posel, kot je to storil.
Na katero državno inštitucijo naj zaposleni vložijo prijavo???

g. - 26.09.2021 - 12:41

Odvetnik.

nekdo - 24.09.2021 - 15:08

Jaz bi začela z Zavodom in Fursom.

nekdo - 24.09.2021 - 15:13

Iz pogodbe za višjo silo, ki jo podpišeta firma in Zavod:

7. člen
(obveznosti delodajalca)
Delodajalec se zavezuje, da bo ukrep izvedel tako, da:
1. bo pri njegovem izvajanju upošteval določila ZZUOOP in zakona, ki ureja delovna razmerja;
2. bo delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi odrejene karantene, ali iz razloga višje sile, obračunal in izplačeval nadomestilo plače v višini, določeni v 62. členu ZZUOOP in zanje plačeval tudi prispevke za obvezna socialna zavarovanja;
3. bo nadomestila plač delavcem, za katere uveljavlja povračilo, izplačeval na njihove TRR;
4. bo pripravil mesečni zahtevek s podatki za vsakega posameznega delavca na Portalu za delodajalce v skladu z navodili Zavoda;3
5. bo zagotovil hrambo vse dokumentacije (odločbe ministra za zdravje, morebitne izjave, plačilne liste, nakazila na TRR delavcev ipd.) v zvezi z izvajanjem pogodbe najmanj 5 let po prenehanju pogodbe oziroma skladno z zakonodajo.

10. člen
(kršitve pogodbenih obveznosti)
Delodajalec krši določila te pogodbe, če:
- delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi odrejene karantene ali iz razloga višje sile, ne izplačuje nadomestil plač in/ali prispevkov za obvezna socialna zavarovanja;
- pridobi povračilo povračila nadomestila plač na podlagi netočne ali kako drugače zavajajoče dokumentacije;
- na morebiten poziv Zavoda ne posreduje dokumentacije o izplačanih plačah in plačilu prispevkov za delavce, vključene v ukrep;
- če preprečuje, ovira ali zavira nadzor nad izvajanjem pogodbenih obveznosti, (vpogled v celotno dokumentacijo, posredovanje dokumentacije, pregled/ kontrola na kraju samem);
Če Zavod ugotovi kršitev pogodbenih obveznosti iz 1., in 3. alineje prvega odstavka tega člena, delodajalca pozove na odpravo nepravilnosti v roku, ki ne more biti daljši od 8 dni. Če delodajalec na morebiten poziv Zavoda ne posreduje dokazil o izplačanih plačah in plačilu prispevkov za delavce, vključene v ukrep, bo Zavod štel, da plače niso bile izplačane. Če delodajalec v postavljenem
roku nepravilnosti ne odpravi, kot tudi, kadar odprava nepravilnosti glede na naravo kršitve ni mogoča, je delodajalec dolžan v roku 30 dni po prejemu pisne zahteve Zavoda vrniti vsa prejeta sredstva po tej pogodbi.
V primerih ugotovljene kršitve pogodbenih obveznosti mora delodajalec sredstva vrniti skupaj z obrestmi v višini zakonitih zamudnih obresti, ki tečejo od dneva prejema sredstev do dneva vračila oziroma plačila.

B - 24.09.2021 - 15:34

Tudi  sodišče je zmotljivo, nadaljujte na višjem sodišču.