star - 14.03.2003 - 09:27

to je primer, ki ga je poslala mojca (mojcasg)

Družba

Računovodsko poročilo
za poslovno leto, ki se je
končalo 31. decembra 2002




Opozorilo za vse, ki bodo uporabljali vzorčno poročilo

Obseg razkritij, ki so jih podjetja, zavezana reviziji, dolžna vključiti v svoja letna poročila (za večino podjetij prvič za leto 2002), je bistveno razširjen v primerjavi s prejšnjimi leti.
Vzorčno poročilo je razvrščeno v naslednje vsebinske sklope.

• Splošna razkritja
• Razkritja postavk v bilanci stanja
• Razkritja postavk v izkazu poslovnega izida
• Razkritja postavk v izkazu finančnega izida in izkazu gibanja kapitala
• Druga razkritja


Posebej je potrebno opozoriti, da družbe v svojih letnih poročilih razkrivajo tisto, kar pride za družbo v poštev. Spodaj navedena razkritja so družbe dolžne vključiti v svoje poročilo, če so za njih pomembne. Narava in stopnja pomembnosti je opredeljena v aktu družbe.
Družba je dolžna vključiti tudi dodatne informacije, če so potrebne za pošteno predstavitev.
V nadaljevanju je prikazana bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz finančnega izda v polni členitvi, kot je predpisano v SRS 24, 25, 26, 27. V primeru združevanja postavk, je potrebno razčlenitve prikazati posebej v prilogi k izkazom.
V nadaljevanju sta prikazani I in II različica Izkaza poslovnega izida. Družba izbere verjetno tisto različico, ki jo je že v preteklosti uporabljala. V nadaljevanju je prikazana II različica Izkaza finančnega izida.

Pri računovodskih usmeritvah so povzete osnove pripoznavanja in ovrednotenja iz SRS, družba naj uporabi tiste, ki pridejo zanjo v poštev in jih uporablja, z rumeno je posebej označeno, na kaj mora biti družba pozorna.

Konsolidirano letno poročilo ima enako sestavo kot letno poročilo, potrebna pa so še dodatna razkritja:
Pobotanje dolgoročnih finančnih naložb in terjatev ter nastanek uskupinjevalnih razlik
Pobotanje posameznih sestavin kapitala s sestavinami drugih podjetij v skupini in nastanek uskupinjevalnega popravka kapitala.
Pobotanje dolgoročnih in kratkoročnih dolgov ter nastanek uskupinjevalnih razlik.

Splošna razkritja
Uvodna predstavitev družbe
Sedež in pravna oblika podjetja ter država
Narava poslovanja in pomembnejše dejavnosti

Podatki o obvladujočem podjetju: ime, firma in sedež ter navedba mesta, kjer je mogoče pridobiti konsolidirano (skupinsko) letno poročilo
Podatki o zaposlenih
• število zaposlenih na koncu poslovnega leta ali njihovo povprečno število v poslovnem letu;
• povprečno število zaposlenih po skupinah glede na izobrazbo (velika in srednja podjetja).


Revizijsko poročilo

V prilogo k revidiranim računovodskim izkazom se vključi kratko revizijsko poročilo (mnenje).
Bilanca stanja na dan 31.12.2002
(lahko tudi kratka shema, v tem primeru je treba več razčlenitev v pojasnilih)
Pojasnila 2002 2001
SREDSTVA

A. STALNA SREDSTVA
I. Neopredmetena dolgoročna sredstva
1 Dolgoročno odloženi stroški poslovanja
2 Dolgoročno odloženi stroški razvijanja
3 Dolgoročne premoženjske pravice
4 Dobro ime
5 Predujmi za neopredmetena dolgoročna sredstva

II. Opredmetena osnovna sredstva
1 Zemljišča in zgradbe
a Zemljišča
b Zgradbe
2 Proizvajalne naprave in stroji
3 Druge naprave in oprema
4 Osnovna sredstva, ki se pridobivajo
a Predjumi za pridobitev osnovnih sredstev
b Opredmetena sredstva v gradnji in izdelavi

III. Dolgoročne finančne naložbe
1 Deleži v podjetjih v skupini
2 Dolgoročne finančne terjatve v podjetij v skupini razen do pridruženih
3 Deleži v pridruženih podjetjih
4 Dolgoročne finančne terjatve do pridruženih podjetij
5 Drugi dolgoročni deleži
6 Druge dolgoročne finančne terjatve
7 Lastni deleži

B. GIBLJIVA SREDSTVA
I. Zaloge
1 Material
2 Nedokončana proizvodnja
3 Proizvodi in trgovsko blago
4 Predujmi za zaloge

II. Poslovne terjatve
A Dolgoročne poslovne terjatve
1 Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev
2 Dolgoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij
3 Dolgoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij
4 Dogoročne poslovne terjatve do drugih
5 Dolgoročno nevplačani vpoklicani kapital

B Kratkoročne poslovne terjatve
1 Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
2 Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij
3 Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij
4 Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
5 Kratkoročno nevplačani vpoklicani kapital

III. Kratkoročne finančne naložbe
1 Kratkoročni deleži v podjetjih v skupini razen v pridruženih podjetjih
2 Kratkoročni deleži v pridruženih podjetjih
3 Lastni deleži
4 Kratkoročne finančne naložbe do drugih

IV Doborimetje pri bankah, čeki, gotovina

C. Aktivne časovne razmejitve

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

A KAPITAL
I. Vpoklicani kapital
1 Osnovni kapital
2 Nevpoklicani kapital
II. Kapitalska rezerva
III. Rezerve iz dobička
1 Zakonske rezerve
2 Rezerve za lastne deleže
3 Statutarne rezerve
4 Druge rezerve iz dobička
IV. Preneseni čisti poslovni izid
V. Čisti poslovni izid poslovnega leta
VI. Prevrednotovalni popravki kapitala
1 Splošni prevrednotovanlni popravki kapitala
2 Posebni prevrednotovalni popravki kapitala

B REZERVACIJE
1 Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
2 Rezervacije za davčne obveznosti
3 Druge rezervacije

C Finančne in poslovne obveznosti
A Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti
1 Dolgoročne obveznosti na podlagi obveznic
2 Dolgoročne finančne obveznosti do bank
3 Dolgoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
4 Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
5 Dolgoročne menične obveznosti
6 Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti do podjetij v skupini
7 Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti do pridruženih podjetij
8 Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih

B Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti
1 Kratkoročne obveznosti na podlagi obveznic
2 Kratkoročne finančne obveznosti do bank
3 Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
4 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
5 Kratkoročne menične obveznosti
6 Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do podjetij v skupini
7 Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do pridruženih podjetij
8 Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih

Č Pasivne časovne razmejitve



Postavke, ki pri posameznem podjetju ne pridejo v poštev, se v poročilu ne navajajo.

Izkaz poslovnega izida za leto 2002 (različica I)
Pojasnila 2002 2001
1 Čisti prihodki od prodaje
2 Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
3 Usredstveni lastni proizvodi in storitve
4 Drugi poslovni prihodki
5 Stroški blaga, materiala in storitev
a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala
b) Stroški storitev
6 Stroški dela
Stroški plač
Stroški socialnih zavarovanj
Drugi stroški dela
7 Odpisi vrednosti
a) Amortizacija in drugi prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih
b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
Drugi poslovni odhodki

Poslovni izid iz poslovanja

9 Finančni prihodki iz deležev
a) Finančni prihodki iz deležev v podjetjih v skupini razen v pridruženih podjetjih
b) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih podjetjih
c) Drugi finančni prihodki iz deležev v pridruženih podjetjih
10 Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev
a) Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev do podjetij v skupini razen v pridruženih podjetjih
b) Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev do pridruženih podjetij
c) Drugi finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki
11 Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev
a) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do podjetij v skupini razen v pridruženih podjetjih
b) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do pridruženih podjetij
c) Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki)
12 Finančni odhodki za odpise dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb
a) Prevrednotovalni odhodki pri finančnih naložbah v podjetja v skupini razen v pridružena podjetja
b) Prevrednotovalni odhodki pri finančnih naložbah v pridružena podjetja
c) Drugi prevrednotovalni fianančni odhodki
13 Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti
a) Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do podjetij v skupini razen v pridruženih podjetjih
b) Finančni prihodki za obresti in iz drugih obveznosti do pridruženih podjetij
c) Drugi finančni prihodki za obresti in iz drugih obveznosti

Poslovni izid iz rednega delovanja
14 Davek iz dobička iz rednega delovanja
15 Čisti poslovni izid iz rednega delovanja

16 Izredni prihodki
17 Izredni odhodki
a) Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka
b) Izredni odhodki za prevrednotovalni popravek kapitala
18 Poslovni izid zunaj rednega delovanja

19 Davek iz dobička zunaj rednega delovanja
20 Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah

21 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja


22 Preneseni dobiček (Prenesena izguba)
23 Zmanjšanje (sprostitev) kapitalskih rezerv
24 Zmanjšanje (sprostitev rezerv iz dobička ločeno po posameznih vrstah teh rezerv
25 Povečanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobička ločeno po vrstah teh rezerv
26 Bilančni dobiček / Bilančna izguba

Postavke, ki pri posameznem podjetju ne pridejo v poštev, se v poročilu ne navajajo.
Srednja in velika podjetja razčlenjujejo čiste prihodke še na prihodke, dosežene na domačem in na tujem trgu. Podjetja, ki niso odvisna ali obvladovana, ne razčlenjujejo postavk od 9 do 13
Izkaz poslovnega izida za leto 2002 (različica II)
Pojasnila 2002 2001
1 Čisti prihodki od prodaje
2 Proizvajalni stroški prodanih proizvodov (z amortizacijo) oziroma nabavna vrednost prodanega blaga
3 Kosmati poslovni izid
4 Stroški prodajanja
5 Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo)
a) Normalni stroški splošnih dejavnosti
b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih
c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
6 Drugi poslovni prihodki

Poslovni izid iz poslovanja
7 Finančni prihodki iz deležev
a) Finančni prihodki iz deležev v podjetjih v skupini razen v pridruženih podjetjih
b) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih podjetjih
c) Drugi finančni prihodki iz deležev v pridruženih podjetjih
8 Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev
a) Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev do podjetij v skupini razen pridruženih podjetij
b) Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev do pridruženih podjetjih
c) Drugi finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki
9 Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev
a) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do podjetjih v skupini razen v pridruženih podjetjih
b) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih do pridruženih podjetjih
c) Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki)
10 Finančni odhodki za odpise dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb
a) Prevrednotovalni odhodki pri finančnih naložbah v podjetja v skupini razen v pridružena podjetja
b) Prevrednotovalni odhodki pri finančnih naložbah v pridružena podjetja
c) Drugi prevrednotovalni fianančni odhodki
11 Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti
a) Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do podjetjih v skupini razen v pridruženih podjetjih
b) Finančni prihodki za obresti in iz drugih obveznosti do pridruženih podjetjih
c) Drugi finančni prihodki za obresti in iz drugih obveznosti

Poslovni izid iz rednega delovanja
12 Davek iz dobička iz rednega delovanja
13 Čisti poslovni izid iz rednega delovanja

14 Izredni prihodki
15 Izredni odhodki
a) Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka
b) Izredni odhodki za prevrednotovalni popravek kapitala
16 Poslovni izid zunaj rednega delovanja

17 Davek iz dobička zunaj rednega delovanja
18 Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah

19 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja

20 Preneseni dobiček (Prenesena izguba)
21 Zmanjšanje (sprostitev) kapitalskih rezerv
22 Zmanjšanje (sprostitev rezerv iz dobička ločeno po posameznih vrstah teh rezerv
23 Povečanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobička ločeno po vrstah teh rezerv
24 Bilančni dobiček/Bilančna izguba


Postavke, ki pri posameznem podjetju ne pridejo v poštev, se v poročilu ne navajajo.
Srednja in velika podjetja razčlenjujejo čiste prihodke še na prihodke, dosežene na domačem in na tujem trgu. Podjetja, ki niso odvisna ali obvladovana, ne razčlenjujejo postavk od 7 do 11.
Izkaz finančnega izida od 1.1. do 31.12.2002 (različica II)

2002 2001
A FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
a) Pritoki pri poslovanju:
Poslovni prihodki
Izredni prihodki, ki se nanašajo na poslovanje
Začetne manj končne poslovne terjatve
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve
b) Odtoki pri poslovanju:
Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoročnih rezervacij
Izredni odhodki, ki se nanašajo na poslovanje
Davek iz dobičke in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih
Končne manj začetne zaloge
Začetne manj končne pasivne kratkoročne časovne razmejitve
c) Prebitek pritokov pri poslovanju (ali prebitek odtokov pri poslovanju)

B FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU:
a) Pritoki pri naložbenju
Finančni prihodki, ki se nanašajo na naložbenje
Izredni prihodki, ki se nanašajo na naložbenje
Pobotano zmanjšanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev
Pobotano zmanjšanje opredmetenih osnovnih sredstev
Pobotano zmanjšanje dolgoročnih finančnih naložb
Pobotano zmanjšanje kratkoročnih finančnih naložb
b) Odtoki pri naložbenju
Finančni odhodki, ki se nanašajo na naložbenje
Izredni odhodki, ki se nanašajo na naložbenje
Pobotano povečanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev
Pobotano povečanje opredmetenih osnovnih sredstev
Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih naložb
Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih naložb
c) Prebitek pritokov pri naložbenju (ali prebitek odtokov pri naložbenju)

C FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
a) Pritoki pri financiranju
Finančni prihodki, ki se nanašajo na financiranje
Izredni prihodki, ki se nanašajo na financiranje
Povečanje kapitala
Pobotano povečanje dolgoročnih rezervacij
Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih dolgov
Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih dolgov
b) Odtoki pri financiranju
Finančni odhodki, ki se nanašajo na financiranje
Izredni odhodki, ki se nanašajo na financiranje
Zmanjšanje kapitala
Pobotano zmanjšanje dolgoročnih rezervacij
Pobotano zmanjšanje dolgoročnih finančnih dolgov
Pobotano zmanjšanje kratkoročnih finančnih dolgov
Zmanjšanje obveznosti do lastnikov iz delitve dobička
c) Prebitek pritokov pri financiranju (ali prebitek odtokov pri financiranju)

Č Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov

FINANČNI IZID V OBDOBJU

Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov


Posebej razkriti povečanje osnovnih sredstev in kapitala v primeru povečanja kapitala s stvarnim vložkom (naložbenje in financiranje brez denarnih sredstev) in podobne stvari .
Glej SRS 26.12

Prikaži samo tiste postavke, ki pridejo v poštev, ali povečanje ali zmanjšanje
Izkaz gibanja kapitala od 1.1. do 31.12.2002


Začetno stanje Premiki v kapital Premiki v kapitalu Premiki iz kapitala Končno stanje
I. Vpoklicani kapital
1. Osnovni kapital
2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka)
II. Kapitalske rezerve
III. Rezerve iz dobička
1. Zakonske rezerve
2. Rezerve za lastne deleže
3. Statutarne rezerve
4. Druge rezerve iz dobička
IV. Preneseni čisti poslovni izid
V. Čisti poslovni izid poslovnega leta
VI. Prevrednotovalni popravki kapitala
1. Splošni prevredotovalni popravek kapitala
2. Posebni prevredotovalni popravek kapitala

Potrebno navesti iz kakšnega naslova je povečanje ali zmanjšanje ( SRS 26.5)
Posebni prevrednotovalni popravek kapitala:
Začetno stanje Premiki v kapital Premiki iz kapitala Končno stanje
iz naslova okrepitev osnovnih sredstev
iz naslova okrepitev dolgoročnih finančnih naložb
iz naslova okrepitev kratkoročnih finančnih naložb
iz naslova oslabitev dolgoročnih dolgov
iz naslova oslabitev kratkoročnih dolgov
Skupaj



Dodatek k izkazu gibanja kapitala je bilančni dobiček:
Čisti poslovni izid poslovnega leta
+ preneseni čisti dobiček
+ zmanjšanje rezerv iz dobičke
- Povečanje rezerv iz dobička – sklep uprave
= bilančni dobiček skupščina razporedi
- Za delničarje
- v druge rezerve
- za prenos v drugo leto
- za druge namene

Predlog izplačila bilančnega dobička
Čisti dobiček na delnico

V izkazu poslovnega izida so že zajete postavke od čistega poslovnega izida do bilančnega dobička. V dodatku je lahko tudi le predlog razporeditev.
Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev
Podlaga za sestavitev računovodskih izkazov
Računovodski izkazi v tem poročilu so sestavljeni na osnovi Slovenskih računovodskih standardov 2001, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo. Pri tem so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov, časovna neomejenost delovanja, ter upoštevanje resnične in poštene predstavitve v razmerah spreminjanja vrednosti evra in posamičnih cen.
Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenja so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost.

Poleg Slovenskih računovodskih standardov so podlaga za sestavitev računovodskih izkazov družbe tudi …….. ( velja za banke, PIDe, Zavarovalnice, BPH itd.
.
Računovodski izkazi za leto 2002 zaradi prehoda na nove računovodske standarde niso primerljivi z izkazi za leto 2001. Pri izdelavi računovodskih izkazov za leto 2002 se informacije za prejšnje obračunsko obdobje niso preračunale po novih slovenskih standardih, ampak so se podatki glede na način izkazovanja smiselno prikazali v ustreznih postavkah izidov, pri čemer se je upoštevalo pravilo pomembnosti. Poslovni izidi preteklega obdobja so ostali nespremenjeni. (Pojasnilo strokovnega sveta SIR št. 1 k SRS 24, SRS 25, SRS 26 )

Računovodski izkazi so sestavljeni v slovenskih tolarjih, zaokroženi so na tisoč enot.
Izpostavljenost in obvladovanje tveganj
Valutno tveganje
Valutno tveganje je tveganje, da bo vrednost finančnih instrumentov nihala zaradi spremembe deviznih tečajev.
(Opisati, v katerih primerih se pojavljajo valutna tveganja in kako jih družba obvladuje)
Obrestno tveganje
Obrestno tveganje je tveganje, da bo vrednost finančnega instrumenta nihala zaradi spremembe tržnih obrestnih mer.
(Opisati, v katerih primerih se pojavljajo obrestna tveganja in kako jih družba obvladuje)
Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje, da stranka, vključena v pogodbo o finančnem instrumentu, ne bo izpolnila obveznosti in bo družbi povzročila finančno izgubo.
(Opisati, v katerih primerih se pojavljajo kreditna tveganja in kako jih družba obvladuje)
Plačilnosposobnostno tveganje
Plačilnosposobnostno tveganje je tveganje, da bo podjetje naletelo na težave pri zbiranju finančnih sredstev, potrebnih za izpolnitev finančnih obveznosti.
(Opisati, v katerih primerih se pojavljajo plačilnosposobnostna tveganja in kako jih družba obvladuje)

Razkriti izpostavljenost morebitnim drugim tveganjem in opisati, kako jih družba obvladuje.
Tečaj in način preračuna v domačo valuto
(Opisati po katerem tečaju so preračunane terjatve, obveznosti, denarna sredstva)
Sestav področnega in območnega odsek.
V primeru, da ima družba tako dejavnost in take trge, da lahko določi odseke, je potrebno opisati način sestave odsekov.
Družba izkazuje računovodske podatke po odsekih, ki zajemajo:

Področni odseki:






Območni odseki:


Spremembe računovodskih usmeritev in računovodskih ocen
Potrebno je pojasniti morebitne spremembe računovodske usmeritve in računovodske ocene: vrsta, razlog, znesek, vpliv na posamezno postavko
Popravek bistvene napake
vrsta, znesek za posamezno postavko.

Ustavljeno poslovanje
Podjetje, ki ustavlja poslovanje mora razkriti vsa sredstva in obveznosti ter prihodke in odhodke ki se na ustavljeno poslovanje nanašajo.

Neopredmetena dolgoročna sredstva
Neopredmetena dolgoročna sredstva zajemajo naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine, dolgoročno odložene stroške in naložbe v dobro ime prevzetega podjetja .
Neopredmeteno dolgoročno sredstvo se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. V nabavno vrednost se vštevajo tudi uvozne in nevračljive nakupne dajatve.
Nabavno vrednost sestavljajo tudi obresti do nastanka neopredmetenega dolgoročnega sredstva. .(če je tako sprejeto)
Nabavno vrednost neopredmetenega dolgoročnega sredstva, nastalega v podjetju, tvorijo stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izdelava, in posredni stroški njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati.
Opisati, kaj sestavlja nabavno vrednost v primeru drugih načinov pridobitve
Nepredmetena dolgoročna sredstva se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo. (opisati, če gre za primer iz SRS 2.29)
(opis metode vrednotenja v primeru slabitve)
Opredmetena osnovna sredstva
Opredmeteno osnovno sredstvo se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve.
Nabavno vrednost sestavljajo tudi obresti od posojil za pridobitev opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo.(če je tako sprejeto)
Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v podjetju, tvorijo stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izdelava, in posredni stroški njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati.
Opisati, kaj sestavlja nabavno vrednost v primeru drugih načinov pridobitve
Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi finančnega najema, je sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev skupine, ki ji pripada. Njegova nabavna vrednost je enaka pošteni vrednosti ali sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin, in sicer tisti, ki je manjša.
(opis metode vrednotenja v primeru slabitve, okrepitve).
Razlika med čisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, če je prva večja od druge, oziroma med prevrednotovalne poslovne odhodke, če je druga večja od prve.
Kasneje nastali stroški v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi
Stroški, ki kasneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi; pri tem stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, najprej zmanjšajo do takrat obračunani amortizacijski popravek njegove vrednosti.
Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Pripoznajo se kot odhodki, kadar se pojavijo.

Razložiti morebitno drugačno ureditev
Amortizacija

Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in neopredmetenega dolgoročnega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem.
Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko se je začelo uporabljati za opravljanje dejavnosti, za katero je namenjeno.
Preostala vrednost
Neopredmeteno dolgoročno sredstvo se začne amortizirati, ko je na voljo za uporabo.

Amortizacijske stopnje temeljijo na življenjski dobi sredstev in znašajo:
v %
Neopredmetena dolgoročna sredstva
Gradbeni objekti
Oprema
...

Stroški amortizacije s finančnim najemom pridobljenih osnovnih sredstev se obračunajo posebej.
V primeru okrepitve sredstev v preteklem obdobju se del amortizacije iz te razlike pokriva v breme posebnega prevrednotovalnega popravka kapitala.
Zmanjšanje vrednosti amortizirljivih sredstev zaradi oslabitve ni strošek amortizacije, temveč prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi z amortizirljivimi sredstvi, razen če je bil pri njihovi prejšnji okrepitvi povečan prevrednotovalni popravek kapitala. V takem primeru ga je treba porabiti, preden se za razliko poveča prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi s temi sredstvi.
Finančne naložbe
Dolgoročne finančne naložbe
Dolgoročna finančna naložba v kapital, lastniški vrednostni papirji drugih podjetij ali dolžniški vrednostni papirji drugih podjetij ali države se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki je enaka bodisi plačanemu znesku denarja ali njegovih ustreznikov bodisi pošteni vrednosti drugih nadomestil za nakup, ki jih je dal naložbenik, na dan menjave, povečani za stroške, ki jih je mogoče pripisati neposredno naložbi.
Dolgoročne finančne naložbe v kapital odvisnih in pridruženih podjetij, ki so zajete v skupinske računovodske izkaze, se v posamičnih računovodskih izkazih vrednotijo po kapitalski metodi, tako da se letno povečujejo za tisti del čistega dobička odvisnih podjetij, ki pripada obvladujočemu podjetju. Za učinek prevrednotenja se poveča prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z dolgoročnimi finančnimi naložbami, lahko pa se podjetje tudi odloči, da za učinek prevrednotenja poveča finančne prihodke. Kasneje prejeti deleži v dobičku zmanjšujejo prvotno izkazano povečanje finančne naložbe na podlagi udeležbe v dobičku.
Dolgoročne finančne naložbe v podjetja, ki niso zajeta v skupinske računovodske izkaze, se v posamičnih računovodskih izkazih vrednotijo po naložbeni metodi in se letno ne povečujejo za tisti čisti del dobička, ki jim pripada; nakazani deleži v dobičku se obravnavajo zunaj njih in povečujejo finančne prihodke.
Morebitna sprememba računovodske usmeritve – Kapitalska metoda za tiste družbe, kjer je lastniški delež več kot 20%, prej več kot 50% – izračunan učinek – kje je izkazan
Dolgoročne finančne naložbe, ki se prerazvrstijo med kratkoročne finančne naložbe, se prenašajo mednje posamič po knjigovodski vrednosti.

Kratkoročne finančne naložbe...
Kratkoročna finančna naložba v lastniške vrednostne papirje drugih podjetij in dolžniške vrednostne papirje podjetij ali države se ob začetnem merjenju ovrednoti po nabavni vrednosti.
Opiši računovodsko usmeritev določitev nabavne vrednosti ter kasneje knjigovodske vrednosti, poštene vrednosti in odplačne vrednosti za pomembne kratkoročne finančne naložbe
Za vsako vrsto kratkoročnih finančnih naložb se razkrivajo informacije o izpostavljenosti različnim vrstam tveganj ter o obsegu in vrsti finančnih instrumentov, za varovanje pred tveganjem
Terjatve
Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.
Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v zvezi s stvarmi, na katere se nanašajo. Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva so v isti skupini kot opredmetena osnovna sredstva, dani predujmi za neopredmetena dolgoročna sredstva so sestavni del neopredmetenih dolgoročnih sredstev, dani predujmi za zaloge pa sestavni del zalog. Terjatve v posesti za trgovanje so sestavni del kratkoročnih finančnih naložb.
Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se šteje kot dvomljive, če se je zaradi njih začel sodni postopek, pa kot sporne terjatve.
Opiši metodo oblikovanja popravkov vrednosti terjatev
Zaloge
Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave.
Količinska enota proizvoda oziroma nedokončane proizvodnje se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po proizvajalnih stroških v širšem ali ožjem pomenu, lahko pa se v utemeljenih okoliščinah ovrednoti z zoženo lastno ceno kot eno skrajnostjo oziroma s spremenljivimi proizvajalnimi stroški v ožjem pomenu kot drugo skrajnostjo.
V nabavno vrednost količinske enote nedokončane proizvodnje in proizvodov se vštevajo tudi obresti od dobljenih posojil, s katerimi se financirajo takšne zaloge. (obrazložiti razloge)
Če se cene v obračunskem obdobju na novo nabavljenih količinskih enot ali stroški na novo proizvedenih količinskih enot razlikujejo od cen oziroma stroškov količinskih enot iste vrste v zalogi, se lahko med letom za zmanjševanje teh količin uporablja metoda drsečih povprečnih cen, metoda tehtanih povprečnih cen, metoda zaporednih cen (fifo), metoda obratnozaporednih cen (lifo) ali kaka druga metoda.
Zaloge se vodijo po stalnih cenah, posebej se obračunavajo odmiki po skupinah sorodnih stvari v zalogi oziroma posebej po posameznih projektih. Odmiki od stalnih cen se izračunavajo tako, da je zadoščeno sprotnemu vrednotenju zalog po metodi iz prejšnjega odstavka.
Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če knjigovodska vrednost, vključno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah oziroma stroškovnih cenah, presega njihovo tržno vrednost.
Opis prevrednotenja navzgor v primeru uporabe druge metode razen FIFO SRS 4.20
Denarna sredstva
Denarna sredstva sestavlja gotovina, knjižni denar in denar na poti. Gotovina je denar v blagajni, in sicer v obliki bankovcev, kovancev in prejetih čekov oziroma takoj udenarljivih vrednostnih papirjev. Knjižni denar je denar na računih pri banki ali drugi finančni inštituciji, ki se lahko uporablja za plačevanje. Sestavljajo ga takoj razpoložljiva denarna sredstva in denarna sredstva, vezana na odpoklic. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezni račun pri banki ali drugi finančni inštituciji in se istega dne še ne vpiše kot dobroimetje pri njej.
Knjigovodska vrednost denarnega sredstva je enaka njegovi začetni nominalni vrednosti, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju. Denarno sredstvo, izraženo v tuji valuti, se prevede v domačo valuto po menjalnem tečaju na dan prejema.
Prevrednotenje denarnih sredstev se izvrši v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, če se po prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveča ali zmanjša prvotno izkazano vrednost in predstavlja redni finančni prihodek oziroma redni finančni odhodek.
Kapital
Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let, prevrednotovalni popravek kapitala in prehodno še ne razdeljeni čisti dobiček ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta.
Osnovni kapital se vodi v domači valuti.
Dolgoročne rezervacije
Dolgoročne rezervacije so lahko dolgoročne rezervacije na račun dolgoročno odloženih prihodkov ali dolgoročne rezervacije na račun dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov.
Opisati način merjenja dolgoročnih rezervacij, ki pridejo v poštev
Dolgovi
Dolgovi so finančni in poslovni, kratkoročni in dolgoročni.
Vsi dolgovi se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev ali poplačilo kakega poslovnega dolga, v primeru poslovnih dolgov pa v primeru dolgoročnih dolgov prejem praviloma opredmetenih osnovnih sredstev, v primeru kratkoročnih dolgov pa prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo oziroma obračunani strošek, odhodek ali delež v poslovnem izidu.
Dolgoročni dolgovi se povečujejo za pripisane obresti ali zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave, če o tem obstaja sporazum z upnikom. Knjigovodska vrednost dolgoročnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjšani za odplačila glavnice in prenose med kratkoročne dolgove, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju dolgoročnih dolgov.
Knjigovodska vrednost kratkoročnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, popravljeni za njihova povečanja ali zmanjšanja skladno s sporazumi z upniki, dokler se ne pojavi potreba po njihovem prevrednotenju.
Kratkoročne in dolgoročne obveznosti vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo. Obveznosti se kasneje povečujejo s pripisanimi donosi (obresti, druga nadomestila), za katere obstaja sporazum z upnikom. Obveznosti se zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave v dogovoru z upnikom. Dolgoročne obveznosti se zmanjšujejo tudi za tisti del, ki bo moral biti poplačan v manj kot letu dni, kar se izkazuje med kratkoročnimi obveznostmi.
Kratkoročne časovne razmejitve
Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške in kratkoročno nezaračunane prihodke.
Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške in kratkoročno odložene prihodke.
opisati način merjenja pri postavkah, ki pridejo v poštev
Pripoznavanje prihodkov
Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je povečanje mogoče zanesljivo izmeriti.
Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku.
Poslovni prihodki:
Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi zgodnejšega plačila.
Prihodki od opravljenih storitev, razen od opravljenih storitev, ki vodijo do finančnih prihodkov se merijo po prodajnih cenah dokončanih storitev, ali po prodajnih cenah nedokončanih storitev glede na stopnjo njihove dokončnosti.
Vključiti morebitne druge primere pridobivanja prihodkov (gradbene pogodbe, dotacije, subvencije..)
Prevrenotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev ob upoštevanju predhodnega prevrednotovalnega popravka kapitala iz naslova predhodne okrepitve sredstev.
Finančni prihodki:
Finančni prihodki so prihodki iz naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami.
Finančni prihodki se priznavajo ob obračunu ne glede na prejemke, če ne obstaja utemeljen dvom glede njihove velikosti, zapadlosti v plačilo in poplačljivosti.
Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem ter glede na neodplačni del glavnice in veljavno obrestno mero.
Dividende, dosežene v odvisnih podjetjih, se upoštevajo, ko je obračunan delež v čistem dobičku odvisnih podjetij, dividende pridruženih podjetij pa, ko so izplačane.
Prevrednotovalni finančni prihodki se pojavijo ob odtujitvi dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb ob upoštevanju predhodnega prevrednotovalnega popravka kapitala iz naslova predhodne okrepitve finančnih naložb
Izredni prihodki:
Izredne prihodke sestavljajo neobičajne postavke. Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih.
Pripoznavanje odhodkov
Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.
Poslovni odhodki:
Poslovni odhodki se pripoznajo, ko se stroški ne zadržujejo več v vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje oziroma, ko je trgovsko blago prodano.
Poslovni odhodki so v načelu enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju, povečanim za stroške, ki se zadržujejo v začetnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje ter zmanjšanim za stroške, ki se zadržujejo v končnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje. V poslovne odhodke se všteva tudi nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga in materiala.
Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznavajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na poslovni izid.
Prevrednotovanje stroškov amortizacije, materiala in storitev ter stroškov dela povečujejo prevrednotovalne poslovne odhodke.
Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve ( takšno naravo ima pri osnovnih sredstvih primanjkljaj njihove prodajne cene v primerjavi s knjigovodsko vrednostjo.(če je potrebno kaj razkriti v zvezi s odprodajo osnovnega sredstva.)
Finančni odhodki:
Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje.
Finančni odhodki se pripoznajo po obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi.
Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavijo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve ter v zvezi z okrepitvijo dolgoročnih in kratkoročnih dolgov.
Izredni odhodki:
Izredne odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih.
Med izredne odhodke sodi tudi prevrednotovalni popravek poslovnega izida, ki skladno s finančnim pojmovanjem kapitala ohranja njegovo kupno moč, merjeno v evrih.

Druga razkritja v zvezi s prihodki in odhodki
Deleži v dobičku, ki jih skupščina določi tistim, ki niso lastniki
Podatki v zvezi s programi drugih dolgoročnih zaslužkov zaposlencev zunaj odpravnin, programi, določbe v zvezi z njimi, kritje, uporabniki programov.
Zahteve zaposlenih po izplačilih, ki jim podjetje nasprotuje
Oblikovanje kratkoročnih rezervacij iz naslova prevrednotovanja stroškov dela zaradi upoštevanja poslovnega izida
Izkaz finančnega izida
Izkaz finančnega izida je sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance stanja na dan 31.12.2002 in bilance stanja na dan 31.12.2001 in iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2002 ter iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov in za ustrezno razčlenitev pomembnejših postavk.

V primeru uporabe neposredne metode naj družba pojasni, kako zagotavlja podatke
Razčlenitve in pojasnila k računovodskim izkazom
Bilanca stanja
Neopredmetena dolgoročna sredstva

Dobro ime Dolgoročno odloženi stroški poslovanja Dolgoročno odloženi stroški razvijanja Dolgoročne premoženjske pravice Druga neopredmetena dolgoročna sredstva Neopredmetena dolgoročna sredstva v izdelavi Predujmi za neopredmetena dolgoročna sredstva Skupaj

NABAVNA VREDNOST
Stanje 31.12.2001
Nabava, aktiviranja
Odtujitve, odpisi, aktiviranja
Prevrednotovanje
Stanje 31.12.2002

POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 31.12.2001
Nabava
Odtujitve in odpisi
Amortizacija
Amortizacija prevrednotovanja
Stanje 31.12.2002

NEODPISANA VREDNOST

Stanje 31.12.2001

Stanje 31.12.2002

• Posebej prikaži za vsako pomembno neopredmeteno dolgoročno sredstvo preostalo dobo amortiziranja,
• začetno pripoznana vrednost sredstva pridobljenega z državno podporo
• Knjigovodska vrednost sredstva z omejeno lastninsko pravico
• Knjigovodska vrednost sredstva danega v poroštvo
• Znesek obvez za pridobitev neopredmetenega dolgoročnega sredstva

Opredmetena osnovna sredstva


Zemljišča Zgradbe Oprema Osnovna sredstva v pridobivanju Predujmi Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 31.12.2001
Nabava, aktiviranja
Odtujitve, odpisi, aktiviranja
Prevrednotovanje
Stanje 31.12.2002

POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 31.12.2001
Nabava
Odtujitve in odpisi
Amortizacija
Amortizacija prevrednotovanja
Stanje 31.12.2002

NEODPISANA VREDNOST

Stanje 31.12.2001
Stanje 31.12.2002

• Prevrednotenje – okrepitev slabitev, podlaga, sodelovanje neodvisnega cenilca, datum zadnjega prevrednotenja, učinki,
• Posebej prikaži sredstva v finančnem najemu
• Obstoj in znesek pravnih omejitev – zastava, hipoteke
• Znesek finančnih obvez zaradi nakupa opredmetenih osnovnih sredstev za vsa opredmetena sredstva skupaj)
Dolgoročne finančne naložbe


Naziv Delnice in deleži podjetij v skupini Delnice in deleži pridruženih podjetij Druge delnice in deleži Druge dolgoročne finančne naložbe Dolgoročno dana posojila podjetjem v skupini Dolgoročno dana posojila drugim Dolgoročni depoziti Odkupjene lastne delnice Skupaj
KOSMATA VREDNOST
Stanje 1.1.2002
Povečanje
Zmanjšanje
Prevrednotovanje
Stanje 31.12.2002

POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1.2002
Povečanje
Zmanjšanje
Stanje 31.12.2002

Čista vrednost01.01.02
Čista vrednost31.12.02

Pomembni podatki za vsako od podjetij, v katerih kapitalu je podjetje udeleženo z najmanj 20%:
• Ločeno prikazati za odvisna in za pridružena podjetja
a. Firma in sedež
b. Delež (%), s katerim je udeležen v njegovem kapitalu in deleži glasovalne moči, če se od kapitalskih razlikujejo
c. Višina lastnega kapitala in njegov poslovni izid v poslovnem letu
d. Zakaj posamezno odvisno podjetje ni uskupinjeno, narava razmerja med obvladujočim in posameznim odvisnim podjetjem, v katerem obvladujoče nima več kot polovico glasovalne moči
• Sprememba računovodske usmeritve – vrsta, razlog, znesek
• Prevrednotenje dolgoročnih finančnih naložb - datum zadnjega prevrednotenja, sodelovanje neodvisnega ocenjevalca, gibanje prevrednotovalnega popravka kapitala, gibanje prevrednotovalnih finančnih prihodkov, odhodkov, prenos ustreznega prevrednotovalnega porpavka kapitala med finančne prihodke pri odtujitvi dolgoročne finančne naložbe.
• Razlog za prerazporeditev s poštene na odplačno vrednost
• Zapadle, pa še ne udenarjene naložbe
Zaloge

• Popisni presežki in primanjkljaji, če so pomembni
• Če so zaloge zastavljene kot jamstvo za obveznosti
Poslovne terjatve
• Prevrednotenje terjatev – datum prevrednotenja, gibanje pavšalnega popravka terjatev in njegova realnost
• Razčlenitev terjatev po rokih zapadlost
• Razčlenitev na zavarovane in nezavarovane terjatve

Kratkoročne finančne naložbe
• V zvezi s prevrednotenjem - gibanje prevrednotovalnih finančnih odhodkov
• Gibanje prevrednotovalnega popravka kapitala
• Prenos ustreznega prevrednotovalnega popravka kapitala med fiančne prihodke

Aktivne časovne razmejitve
• Podatki v zvezi z oblikovanjem kratkoročnih časovnih razmejitev

Kapital

• Znesek dividend nabiralnih (kumulativnih) ali prednostnih delnic, ki še niso bile izplačane.
• V primeru dividend za poslovno leto, če so predlagane in objavljene po dnevu bilance stanja in pred odobritvijo izkazov – preračunati in razkriti.
• Tehtano povprečno št. navadnih delnic – aktivnih v obračunskem obdobju. V izkazu gibanja kapitala
• Popravljen čisti dobiček na delnico ter osnovni in popravljeni čisti dobiček (izguba) na delnico za vse razrede – števec in imenovalec.
• Razkriti vse pričakovane spremembe v zvezi s kapitalom – odobreni – pogojno povečanje, lastne delnice - % od osnovnega kapitala

Potrebna so vsa pomembna razkritja v zvezi s kapitalom tudi za d.o.o.
Rezervacije
Gibanje dolgoročnih rezervacij v letu 2002:
Stanje 1.1.2002 Črpanje in sproščanje Oblikovanje Stanje 31.12.2002





Skupaj

Razlike med oblikovanjem in črpanjem v poslovnem letu – tako načrtovanim kot uresničenim
Dolgoročni dolgovi

• Razčleniti na zavarovane in nezavarovane dolgove, pri zavarovanih tudi podatki o načinu zagotovitve stvarnega jamstva,
• Pri dolgovih v skupini imena in države povezanih podjetij ter zneski.
• Datum zapadlosti v plačilo ter obrestna mera in drugi pogoji
• Višina vseh obveznosti z rokom dospelosti , daljšim od pet let, ločeno za vsako bilančno postavko bilančne in zabilančne obveznosti
• Poštena vrednost za vsako vrsto dolgoročnih dolgov, če to ni možno, se poroča le o glavnih značilnostih posamezne vrste dolgoročnega dolga ter da poštene vrednosti ni bilo mogoče ugotoviti in zakaj.
• Podatki v zvezi z ocenjevanjem njihove poštene vrednosti
• Pri izdaji vrednostnih papirjev s pravico do udeležbe v dobičku oziroma pravico do zamenjave za delnice za vsako od teh vrst papirjev , njihovo število in pravice, ki iz njih izhajajo
Kratkoročni dolgovi
• Razčleniti na zavarovane in nezavarovane dolgove, pri zavarovanih tudi podatki o načinu zagotovitve stvarnega jamstva,
• Pri dolgovih v skupini imena in države povezanih podjetij ter zneski.
• Datum zapadlosti v plačilo ter obrestna mera in drugi pogoji ( redna, zamujena plačila)
• Poštena vrednost za vsako vrsto dolgoročnih dolgov, če to ni možno, se poroča le o glavnih značilnostih posamezne vrste dolgoročnega dolga ter da poštene vrednosti ni bilo mogoče ugotoviti in zakaj.
• Podatki v zvezi z ocenjevanjem njihove poštene vrednosti
Pasivne časovne razmejitve
• Podatki v zvezi z oblikovanjem kratkoročnih časovnih razmejitev.
• Razlike med oblikovanjem in črpanjem v poslovnem letu, tako načrtovanim kot uresničenim.
Zabilančna sredstva / obveznosti

Izkaz poslovnega izida

Stroški po naravnih vrstah oziroma po funkcionalnih skupinah, če niso predstavljeni v izkazu poslovnega izida:
Primer po funkcionalnih skupinah

2002 2001
Čisti prihodki od prodaje
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala
Proizvajalni stroški prodanih proizvodov

Kosmati poslovni izid od prodaje

Stroški prodajanja
Stroški splošnih dejavnosti
- normalni stroški splošnih dejavnosti
- prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstvih
- - prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
Drugi poslovni prihodki

Poslovni izid iz rednega delovanja

Čisti prihodki od prodaje
• Prihodki od izvoza in domači prihodki
• Če je razkritje posameznih postavk prihodkov zaradi njihovega obsega, njihove vrste ali njihovih posledic pomembno za pojasnitev dosežkov v obračunskem obdobju, se obseg in znesek takšnih postavk razkrijeta vsak posebej.




Čisti poslovni izid po preračunu kapitala s pomočjo EUR in cen življenjskih potrebščin



Znesek kapitala % rasti
Izračunan učinek Zmanjšan poslovni izid – čisti dobiček
Kapital –vse kategorije, razen tekočega dobička (za preračun EUR)
Kapital –vse kategorije, razen tekočega dobička(za ŽP)

Druga razkritja
Podatki po odsekih
Podatki o skupinah oseb

Imena članov uprave in drugih organov.
Poslovne terjatve do članov uprave, nadzornega sveta in notranjih lastnikov in zaposleni po individualni pogodbi .

• Dolgoročni in kratkoročni dolgovi podjetja do teh skupin.
• Skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcij oziroma nalog prejele v poslovnem letu skupine oseb po ZGD oziroma razkritje zaslužkov in deležev v dobičku, ki pripadajo članom uprave in drugim organom.
• Podatki o predujmih in posojilih (ki jih je podjetje odobrilo) ter poroštva podjetja za obveznosti teh oseb.

Pojasnilo: Razkriti je potrebno v skupnih zneskih za posamezno skupino, ne poimensko.
Kazalniki

Priloga k izkazom obvezno vsebuje naslednje kazalnike: ( iz standardov)
• stopnja lastniškosti financiranja: kapital / obveznosti do virov sredstev;
• stopnja dolgoročnosti financiranja: vsota kapitala in dolgoročnih dolgov (skupaj z dolgoročnimi rezervacijami) / obveznosti do virov sredstev;
• stopnja osnovnosti investiranja: osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) / sredstva
• stopnja dolgoročnosti investiranja: vsota osnovnih sredstev (po neodpisani vrednosti), dolgoročnih finančnih naložb in dolgoročnih poslovnih terjatev / sredstva;
• koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev: kapital / osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti);
• koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient): likvidna sredstva / kratkoročne obveznosti;
• koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient): vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev / kratkoročne obveznosti;
• koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient): kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti;
• koeficient gospodarnosti poslovanja: poslovni prihodki / poslovni odhodki;
• koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala: čisti dobiček v poslovnem letu / povprečni kapital (brez čistega poslovnega izida proučevanega leta);
• koeficient dividendnosti osnovnega kapitala: vsota dividend za poslovno leto / povprečni osnovni kapital.

star - 14.03.2003 - 09:32

se opravičujem, tega ni poslala Mojca, temveč nekdo drug

starka - 14.03.2003 - 09:30

to je drugi primer, ki ga je res poslala Mojca


Daljši naziv podjetja,
sedež podjetja

















RAČUNOVODSKO POROČILO

za leto 2002






















Kraj, datum




PREGLED VSEBINE stran






BILANCA STANJA 3


IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 4


IZKAZ FINANČNIH TOKOV 5


POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 6


KAZALNIKI POSLOVANJA


ORGANIZACIJSKE ENOTE V TUJINI



























BILANCA STANJA NA DAN 31. DECEMBRA 2002












IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA OBDOBJE OD 1. .1. DO 31.12.2002











IZKAZ FINANČNIH TOKOV NA DAN 31. DECEMBRA 2002



POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

1. Podlage za sestavo računovodskih izkazov

Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in Zakonom o gospodarskih družbah. Podatki v računovodskih izkazih temeljijo na knjigovodskih listinah in poslovnih knjigah vodenih v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi. Pri pripravi so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: časovna neomejenost poslovanja, dosledna stanovitnost in nastanek poslovnega dogodka. Pri računovodskih usmeritvah so upoštevana osnovna računovodska načela: previdnost, prednost vsebine pred obliko in pomembnost.


2.Pravni položaj družbe

Firma:

Skrajšana firma: IMED

Sedež:

Organizacijska oblika:

Akt o ustanovitvi:

Registracija:

Glavna dejavnost družbe:

Osnovni kapital:

Lastniška struktura:

Direktor družbe:

Omejitev pooblastil:

Organi družbe:












3.Računovodske usmeritve

3.1.Neopredmetena dolgoročna sredstva
Za neopredmetena dolgoročna sredstva se v poslovnih knjigah izkazujejo posebej njihove nabavne vrednosti in posebej popravki vrednosti kot kumulativni odpis, ki je posledica amortiziranja; v bilanco stanja se vpišejo zgolj po neodpisani vrednosti, ki je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti.

Neodpisano vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev je treba podrobno presoditi ob koncu vsakega obračunskega obdobja. Če se pričakovana doba koristnosti neopredmetenega dolgoročnega sredstva pomembno razlikuje od prejšnje usmeritve ter če se pomembno spremenijo pričakovanja gospodarskih koristi od sredstva, je treba dobo amortiziranja in metodo amortiziranja ustrezno spremeniti. Razlika med čisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega neopredmetenega dolgoročnega sredstva se prenese med prevrednostovalne poslovne prihodke, če je čista prodajna vrednost višja od knjigovodske vrednosti oziroma med prevrednotovalne odhodke če je knjigovodska vrednost višja od čiste prodajne vrednosti.

Neopredmetena dolgoročna sredstva se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo, ker zanje običajno ne deluje trg, na katerem bi bilo mogoče dobiti zadostne dokaze o njihovi pošteni vrednosti. Neopredmetena dolgoročna sredstva se morajo prevrednotiti zaradi oslabitve, če njihova knjigovodska vrednost presega njihoivpo nadomestljivo vrednost. Samo v primeru, da je nadomestljiva vrednost neopredmetenega dolgoročnega sredstva manjša od njegove knjigovodske vrednosti se le ta zmanjša. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve in se šteje kot prevrednotovalni poslovni odhodek neopredmetenega dolgoročnega sredstva. Neopredmeteno dolgoročno sredstvo nabavljeno v tujini, se lahko prevrednoti le za spremembo tečaja tuje valute, v kateri je bilo nabavljeno, ob upoštevanju še razpoložljive dobe koristnosti.

3.2.Opredmetena osnovna sredstva

Za opredmetena osnovna sredstva so v poslovnih knjigah izkazane posebej nabavne vrednosti in posebej popravki vrednosti, pri čemer popravek vrednosti predstavlja njihov kumulativni odpis kot posledico amortiziranja. V bilanci stanja so izkazana po neodpisani vrednosti, ki predstavlja razliko med nabavno in odpisano vrednostjo.

V dejansko nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva so zajeti njegova nakupna cena in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati njihovi usposobitvi za nameravano uporabo. Kasneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če le povečujejo bodoče koristi v primerjavi s prej ocenjenimi.

Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se pojavi zaradi njihove okrepitve oziroma njihove oslabitve.
Opredmetena osnovna sredstva se zaradi okrepitve lahko prevrednotijo, če njihova dokazana poštena vrednost presega njihovo knjigovodsko vrednost. Prevrednotovalna razlika povečuje neodpisano vrednost teh osnovnih sredstev in prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Obračunana amortizacija od razlike med tako povečano nabavno vrednostjo in nabavno vrednostjo pred prevrednotenjem opredmetenih osnovnih sredstev se vračuna v breme prevrednotovalnega popravka kapitala.


Opredmetena osnovna sredstva se zaradi oslabitve prevrednotijo, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo nadomestljivo vrednost. Samo če je nadomestljiva vrednost opredmetenega osnovnega sredstva manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se knjigovodska vrednost zmanjša. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve in se šteje kot prevrednotovalni poslovni odhodek . V primeru, da je bil pri okrepitvi povečan prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, ga je potrebno porabiti preden se za razliko poveča prevrednostovalni poslovni odhodek.
Opredmeteno osnovno sredstvo nabavljeno v tujini, se lahko prevrednoti le za spremembo tečaja tuje valute, v kateri je bilo nabavljeno, ob upoštevanju še razpoložljive dobe koristnosti.

3.2.1.Amortizacija

Amortizacija je obračunana od izvirne nabavne vrednosti amortizirljivih sredstev, zmanjšana za ocenjeno preostalo vrednost. Amortizacija, ki izhaja iz presežka nad izvirno nabavno vrednostjo se pojavi pri prevrednotenju opredmetenih osnovnih sredstev zaradi okrepitve. Osnovna sredstva se amortizirajo posamično. Uporablja se enakomerni časovni obračun (oz. zapišite svojo metodo) amortiziranja. V primeru, da se v obračunskem obdobju spremeni metoda amortiziranja je potrebno izmeriti učinke spremembe, jih opisati in navesti razloge za spremembe.

Amortizacija je obračunana po stopnjah, ki so določene za posamezno osnovno sredstvo in se med obračunskim letom ne spreminjajo. Uporabljene amortizacijske stopnje so podane v pojasnilu k opredmetenim osnovnim sredstvom.

Med letom se obračunava začasna amortizacija, ki se popravi za medletne spremembe v stanju opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev ter zaradi spremenjenih okoliščin, ki narekujejo spremembo izbrane metode obračunavanja amortizacije. Na koncu leta in ob statusnih spremembah se sestavi končni obračuna amortizacije.

Uporabljene amortizacijske stopnje:



3.3.Dolgoročne finančne naložbe

Dolgoročne finančne naložbe vseh vrst se v začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena denarna sredstva ali drugačna sredstva.

Dolgoročne finančne naložbe v kapital odvisnih podjetij se letno povečujejo za tisti del čistega dobička odvisnih podjetij, ki pripada obvladujočemu podjetju. Za učinek prevrednotenja se poveča prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z dolgoročnimi finančnimi naložbami ali pa učinek prevrednotenja poveča finančne prihodke. Kasneje prejeti deleži v dobičku zmanjšujejo prvotno povečanje finančne naložbe na podlagi udeležbe v dobičku.

Dolgoročne finančne naložbe v obliki dolgoročnih finančnih posojil se lahko povečujejo za pripisane obresti, zmanjšujejo pa se za vnovčene zneske in tudi za zneske, ki prehajajo v okvir


kratkoročnih finančnih naložb, ker zapadejo v plačilo v letu dni ali prej. Prevrednotenje zaradi okrepitve se opravi v primeru, kadar izmerjena odplačana vrednost po metodi veljavne obrestne
mere presega njihovo knjigovodsko vrednost. S povečanjem knjigovodske vrednosti teh dolgoročnih finančnih naložb je potrebno za razliko povečati tudi prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z dolgoročnimi finančnimi naložbami. Zaradi oslabitve se prevrednotijo, če je njihova izmerjena odplačana vrednost na podlagi veljavne obrestne mere manjša od njihove knjigovodske vrednosti. Za ugotovljeno razliko zmanjšamo prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z dolgoročno finančno naložbo, če je izrabljen ali ga ni, nam razlika predstavlja prevrednotovalni finančni odhodek v zvezi z dolgoročno finančno naložbo.

Dolgoročne finančne naložbe v vrednostne papirje se zaradi okrepitve lahko prevrednotijo, če njihova dokazana poštena vrednost presega njihovo knjigovodsko vrednost z upoštevanjem stroškov posla pri prodaji ali drugi odtujitvi. Povečanje knjigovodske vrednosti dolgoročnih finančnih naložb do njihove poštene vrednosti predstavlja prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z dolgoročnimi finančnimi naložbami. V primeru, ko je dokazana poštena vrednost dolgoročnih finančnih naložb manjša od njihove knjigovodske vrednosti je potrebno dolgoročne finančne naložbe prevrednotiti zaradi oslabitve. Za vrednost oslabitve je potrebno zmanjšati prevrednotovalni popravek dolgoročne finančne naložbe, če ga ni ali je že izrabljen, je razlika prevrednotovalni finančni odhodek v zvezi z dolgoročnimi finančnimi naložbami.

Dolgoročne finančne naložbe, izražene v tuji valuti, je treba preračunati v domačo valuto po tečaju na dan nastanka. Tečajne razlike, ki se pojavijo do datuma bilance stanja, se šteje kot postavka finančnih prihodkov v zvezi z dolgoročnimi finančnimi naložbami oziroma finančnih odhodkov v zvezi z dolgoročnimi finančnimi naložbami.

3.4.Zaloge

Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se izvirno vrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Kupna cena je zmanjšana za dobljene popuste.

Količinska enota proizvoda oz. nedokončane proizvodnje se izvirno vrednoti po proizvajalnih stroških (ali spremenljivih proizvajalnih stroških ali zoženi lastni ceni). S proizvajalnimi stroški so mišljeni neposredni stroški materiala, neposredni stroški dela, neposredni stroški storitev, neposredni stroški amortizacije in splošni proizvajalni stroški.
Če uporabljate katero od meto naštetih v oklepaju pojasnite njene sestavine. Pojasnite tudi vsebino posamezne sestavine.

Vrednosti sestavin v cene enote in celotna cena enote izhajajo v začetku iz izvirnih velikosti. Če se v obračunskem obdobju cene na novo nabavljenih enot ali stroški na novo proizvedenih enot razlikujejo od cen oziroma stroškov enot iste vrste v zalogi se uporablja metoda drsečih povprečnih cen, tehtanih povprečnih cen, FIFO ali LIFO (izberite ustrezno metodo).

Prevrednotenje zalog zaradi okrepitve se lahko pojavi v primeru če podjetje uporablja metodo vrednotenja zalog po zadnjih cenah (fifo) in jih konec leta preračuna po metodi zaporednih cen (lifo). Prevrednotenje se poračuna s stroški materiala (zaloge surovin, materiala, drobnega inventarja, embalaže) oziroma z odhodki (zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov ter blaga). Zaloge prevrednotimo zaradi oslabitve v primeru, ko knjigovodska

vrednost presega njihovo tržno vrednost. S tržno vrednostjo je mišljena nadomestitvena vrednost, razen če je ta večja od čiste iztržljive vrednosti.

3.5.Terjatve iz poslovanja

Dolgoročne in kratkoročne terjatve iz poslovanja se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane.
Terjatve iz poslovanja izražene v tujih valutah, so preračunane v domačo valuto na dan nastanka.
Kratkoročni deli dolgoročnih terjatev iz poslovanja, ki zapadejo v naslednjem letu, zmanjšujejo stanja kreditov in so postavka kratkoročnih terjatev iz poslovanja.
Obresti so obračunane v skladu s pogodbo od dneva zapadlosti kratkoročne terjatve in predstavljajo prihodek od financiranja.
Popravki vrednosti kratkoročnih terjatev iz poslovanja so oblikovani v breme stroškov poslovanja. Oblikujejo se na podlagi izkušenj iz preteklih let po posamezni terjatvi / z odstotkom od zapadlih neplačanih terjatev, z naslednjimi odstotki: .
Sporne kratkoročne terjatve so popravljene v višini celotnega zneska.

3.6.Kratkoročne finančne naložbe
Kratkoročne finančne naložbe se ob začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena denarna ali drugačna sredstva.
Kratkoročne finančne naložbe v vrednostne papirje, katerih dokazana poštena vrednost je ob datumu bilance stanja višja od njihove knjigovodske vrednosti, je treba prevrednotiti zaradi okrepitve. Knjigovodska vrednost takšnih finančnih naložb se poveča do njihove poštene vrednosti, s tem pa je za razliko potrebno povečati prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi s kratkoročnimi finančnimi naložbami. Potrebno prevrednotenje zaradi oslabitve nastopi v primeru ko je dokazana poštena vrednost kratkoročnih finančnih naložb manjša od njihove knjigovodske vrednosti. Za razliko je potrebno zmanjšati prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi s kratkoročnimi finančnimi naložbami, če je izrabljeni ali če ga ni, je razlika prevrednotovalni finančni odhodek.
Kratkoročne finančne naložbe izražene v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo po srednjem tečaju Banke Slovenija, iz utemeljenih razlogov pa se lahko uporabi ustrezni tečaj poslovne banke. Njihovo povečanje iz tega naslova povečuje finančne prihodke, njihovo zmanjšanje pa povečuje finančne odhodke v zvezi s kratkoročnimi finančnimi naložbami.

3.7. Kapital
Celotni kapital podjetja se obvezno razčlenjuje na vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti poslovni izid, čisti poslovni izid poslovnega leta in prevrednotevalne popravke kapitala.
Prevrednotenje kapitala je sprememba njegove knjigovodske vrednosti. Opravi se na koncu poslovnega leta ali med njim. Pojavi se kot splošno prevrednotenje kapitala ali kot posebno prevrednotenje kapitala. Splošno prevrednotenje kapitala se opravi zaradi spremembe kupne moči domače denarne enote z namenom ohraniti realno vrednot. Vsem sestavinam kapitala se ob koncu leta dodajo zneski, ki ustrezajo spremembi kupne moči domače valute, če se v prejšnjem koledarskem letu tečaj evra do tolarja poveča za več kot 5,5%.
Posebni prevrednotovalni popravek kapitala se pojavi zaradi okrepitve opredmetenih osnovnih sredstev, dolgoročnih finančnih naložb ter kratkoročnih finančnih naložb in zaradi oslabitve dolgoročnih ter kratkoročnih dolgov.

3.7. Dolgoročne rezervacije
Dolgoročne rezervacije so lahko dolgoročne rezervacije na račun dolgoročno odloženih prihodkov ali dolgoročne rezervacije na račun dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov.
Med dolgoročne rezervacije na račun dolgoročno odloženih prihodkov štejemo dolgoročne rezervacije za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali storitev, prejete državne podpore za pridobitev osnovnih sredstev ali za pokrivanje določenih stroškov, prejete namenske dotacije za pridobitev osnovnih sredstev ali za pokrivanje določenih stroškov in dolgoročne rezervacije na račun slabega imena.
Med dolgoročne rezervacije na račun vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov štejemo dolgoročne rezervacije za reorganizacijo, za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, za pokojnine in druge namene.

3.8. Obveznosti
Dolgoročne obveznosti se izkazujejo kot dolgoročne finančne obveznosti in dolgoročne poslovne obveznosti . Povečujejo se za pripisane obresti ali zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave, če o tem obstaja sporazum z upnikom. Knjigovodska vrednost dolgoročnih obveznosti je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjšani za odplačilo glavnice in prenose med kratkoročne obveznosti, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju. Obresti dolgoročnih obveznosti so finančni odhodki, razen če so vštete v nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ali vrednost zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje.
Pri kratkoročnih obveznostih se ločeno izkazujejo kratkoročne finančne obveznosti in kratkoročne poslovne obveznost. Kratkoročne finančne obveznosti so dobljena posojila. Kratkoročne poslovne obveznosti so dobljeni predujmi in varščine od kupcev, obveznosti do dobaviteljev doma in v tujini, obveznosti za nezaračunano blago in storitve, obveznosti do delavcev, obveznosti do državnih institucij in druge obveznosti.

3.9. Prihodki in odhodki
a) Poslovni prihodki
Prihodke od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju. Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki. Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ko se povečanje njihove knjigovodske vrednosti zaradi predhodne okrepitve ne zadržuje več v prevrednotovalnem popravku kapitala. Davek na dodano vrednost se šteje kot odtegnjena obveznost.
Prihodki se priznavajo na osnovi izdanih faktur na podlagi prodajnih cen, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje.
b) Finančni prihodki
Finančni prihodki so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami v obliki obračunanih obresti, deležev v dobičku in kot prevrednotovalni finančni prihodki. Finančni prihodki se priznavajo samo, kadar ne obstaja dvom glede njihove velikosti in poplačljivosti. Za obresti se prihodki priznavajo v zneskih, ki se nanašajo na pretečeno obdobje.

Odhodke družbe predstavljajo :
a) Poslovni odhodki
Poslovne odhodke predstavljajo vsi stroški nastali v poslovnem letu, evidentirani po naravnih vrstah kot so stroški materiala, stroški storitev, popravek obratnih sredstev, amortizacija... Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s posebnim prevrednotovalnim popravkom kapitala.

b) Finančni odhodki
Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje, Med odhodki za financiranje so zajete vse obračunane realne obresti med tem ko imajo odhodki za naložbenje predvsem naravo prevrednotovalnih finančnih odhodkov, ki se pojavljajo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve.





















4. Neopredmetena dolgoročna sredstva

Pregled razčlenitve neopredmetenih dolgoročnih sredstev


Stanje predujmov na dan 31.12.2001: …………………., stanje predujmov na dan 31.12.2002: …………………

Pojasnila

1. Pojasnite pomembnejše nabave ter znesek obveznosti za pridobitev in zmanjšanja neopredmetenih dolgoročnih sredstev in amortizacijske stopnje oz. dobo koristnosti.
2. Začetno vrednost za vsa sredstva pridobljena z državno podporo
3. Sredstva, ki so bila dana kot poroštvo za obveznost
4. Če je bilo sredstvo prevrednoteno; dan na katerega je bilo prevrednotenje opravljeno in knjigovodsko vrednost prevrednotenega sredstva










5 .Opredmetena osnovna sredstva

Preglednica stanja in sprememb opredmetenih osnovnih sredstev brez predujmov




Stanje predujmov na dan 31.12.2001: …………………., stanje predujmov na dan 31.12.2002: …………………
Pojasnila

1. Obrazložitev pomembnejše nabave ter zneske finančnih obveznosti njihove nabave in odtujitve.
2. Zastavljena osnovna sredstva kot jamstvo za dolgove
3. Če je bilo osnovno sredstvo prevrednoteno: uporabljena podlaga, datum zadnjega prevrednotenja, neodvisni ocenjevalec, knjigovodska vrednost prevrednotenega osnovnega sredstva

Opredmetena osnovna sredstva v finančnem najemu (v primeru pomembnih zneskov pripraviti enako preglednico)








Pojasnitve pomembnih sprememb v gibanju opredmetenih osnovnih sredstev




6. Dolgoročne finančne naložbe


Pojasniti

1. Seznam pridruženih podjetij, kapitalske deleže in deleže glasovalne moči, če se ti razlikujejo od kapitalskih deležev
2. Prevrednotenje; datum zadnjega prevrednotenja, neodvisni ocenjevalec, gibanje prevrednotovalnega popravka kapitala v zvezi z DFN ter prevrednotovalnih finančnih prihodkov oz. odhodkov
3. Izkazovanje po višji vrednosti kot je njena poštena vrednost je potrebno razkriti razloge
4. Pri konsolidiranju DFN se pojasni pobotanje s kapitalom in dolgovih drugih podjetij v skupini kakor tudi konsolidacijske razlike.


Kratkoročni deli dolgoročno danih posojil v znesku ……………..tisoč tolarjev so upoštevani v navedenih stanjih in izkazani v kratkoročnih finančnih naloložbah.

Stanje popravkov vrednosti: …………………….




7. Zaloge


Pojasniti

1. Presežki in primanjkljaji pri popisu zalog
2. Odpisi vrednosti zalog zaradi spremembe njihove kakovosti ali vrednosti
3. Knjigovodska vrednost zalog, ki je zastavljena kot jamstvo za obveznosti

8. Dolgoročne poslovne terjatve

Pojasniti

1. Posebej prikazati terjatve do podjetij v skupini in pridruženih podjetij
2. Terjatve do članov uprave, nadzornega sveta in notranjih lastnikov
3. gibanje popravka vrednosti terjatev in njegova realnost
4. pojasniti terjatve, ki so izpostavljene različnim vrstam tveganja
5. razčlenitev terjatev po rokih zapadlosti v plačilo
6. pri konsolidiranju: pobotanje z dolgovi in konsolidacijske razlike
Kratkoročni deli dolgoročno danih kreditov v znesku ……………..tisoč tolarjev so upoštevani v navedenih stanjih in izkazani v kratkoročnih terjatvah iz poslovanja.

Stanje popravkov vrednosti: …………………….



9. Kratkoročne poslovne terjatve




Stanje popravkov vrednosti ………………….

10. Kratkoročne finančne naložbe



Pojasniti

1. Ločeno prikazati za podjetja v skupini in pridružena podjetja
2. Gibanje prevrednotovalnega popravka kapitala v zvezi s KFN ter prevrednotovalnih finančnih
3. prihodkov in odhodkov v tej zvezi
4. Izpostavljenost različnim vrstam tveganja
5. Če je naložba izkazana po višji vrednosti kot je poštena vrednost je potrebno pojasniti razloge

Stanje popravkov vrednosti ………………….


11. Dobroimetja pri bankah,čeki in gotovina



12. Aktivne časovne razmejitve


Pojasniti

1. Razloge in pogoje za njihovo oblikovanje
2. Razkriti razliko med načrtovanim in uresničenim oblikovanjem in črpanjem



















13. Kapital

Preglednica kapitala

Število delnic:
Vrste delnic:
Nominalna vrednost delnice:
Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2002:

Pojasniti

1. Pojasniti spremembe na kapitalu
2. Posebej razkriti poslovni izid na podlagi splošnega prevrednotenja zaradi ohranjanjakupne moči v EUR in na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin
3. Pri delniških družbah vse spremembe glede delnic
4. Razkriti je potrebno naravo in namen vseh vrst rezerv
5. Znesek nabranih dividend, ki še niso bile izplačane
6. Pri konsolidiranju; pobotanja posameznih njegovih sestavin s sestavinami drugih podjetij v skupini in nastanek konsolidiranega popravka kapitala.

Pojasnitve sprememb na kapitalu










14. Dolgoročne rezervacije



Pojasnitev sprememb (namen in podlaga oblikovanja in črpanja rezervacij)

Pojasniti

1. Razloge in pogoje za njihovo oblikovanje
2. Razkriti razliko med njenim načrtovanim oblikovanjem in črpanjem ter njenim uresničenim oblikovanjem in črpanjem v posameznih letih



15. Dolgoročne finančne obveznosti



Kratkoročni deli dolgoročno prejetih posojil v znesku ……………..tisoč tolarjev so upoštevani v navedenih stanjih in izkazani v kratkoročnih finančnih obveznostih.



16. Dolgoročne poslovne obveznosti

Kratkoročni deli dolgoročno prejetih kreditov v znesku ……………..tisoč tolarjev so upoštevani v navedenih stanjih in izkazani v kratkoročnih obveznostih iz poslovanja.

Pojasniti

1. Dolgovi do podjetij v skupini; njihova imena, državo v kateri imajo sedež in znesek
2. Dolgovi: datum zapadlosti, obrestna mera in drugi pogoji pridobitve
3. Metode in predpostavke pri ocenjevanju njihove poštene vrednosti
4. Izpostavljenost različnim tveganjem in vrste instrumentov zavarovanja pred tveganjem
5. Če se dolg izkazuje po drugačni vrednosti kot je njegova poštena vrednost je potrebno razkriti razloge
6. Pomensko se razkrijejo do članov uprave, nadzornega sveta in notranjih lastnikov
7. Pri konsolidiranju pobotanje z DFN drugih podjetij v skupini in nastanek konsolidacijskih razlik



17. Kratkoročne finančne obveznosti




18. Kratkoročne obveznosti iz poslovanja


Pojasniti:

1. Isto razkritje kot pri dolgoročnih finančnih in poslovnih obveznostih




19. Pasivne časovne razmejitve



Pojasnila

1. Isto razkritje kot pri dolgoročnih finančnih in poslovnih obveznostih.


20. Zabilančna evidenca

21. Prihodki iz prodaje


Pojasniti

1. Znesek posameznih prihodkov ki so pomembni
2. Razloge za spremembo računovodske politike in znesek preračuna, ki vpliva na poslovni izid
3. Prihodki doseženi z izvozom in tisti ki so ustvarjeni na domačem trgu






22. Finančni prihodki


23. Izredni prihodki



24. Stroški po funkcionalnih vrstah














25. Finančni odhodki


26. Izredni odhodki


27. Davek iz dobička




Rezultat poslovanja

Razporeditev dobičkov

Pokrivanje izgube












Kazalniki poslovanja

Prepišemo oz.prekopiramo iz 1b-izk ime firme 02.xls – sheet “KAZALNIKI SRS”


Organizacijske enote v tujini

MM - 14.03.2003 - 13:18

Ali ima kdo vzorec za mala podjetja?
Že v naprej hvala.

lola - 14.03.2003 - 13:35

Hvala, zlati ste.