Naslov teme: Odg: Pojasnila k izkazom
1777 14.03.2003 - 09:27h / Ostalo / Avtor: star / 110 / 0
to je primer, ki ga je poslala mojca (mojcasg)
Družba
Računovodsko poročilo
za poslovno leto, ki se je
končalo 31. decembra 2002
Opozorilo za vse, ki bodo uporabljali vzorčno poročilo
Obseg razkritij, ki so jih podjetja, zavezana reviziji, dolžna vključiti v svoja letna poročila (za večino podjetij prvič za leto 2002), je bistveno razširjen v primerjavi s prejšnjimi leti.
Vzorčno poročilo je razvrščeno v naslednje vsebinske sklope.
• Splošna razkritja
• Razkritja postavk v bilanci stanja
• Razkritja postavk v izkazu poslovnega izida
• Razkritja postavk v izkazu finančnega izida in izkazu gibanja kapitala
• Druga razkritja
Posebej je potrebno opozoriti, da družbe v svojih letnih poročilih razkrivajo tisto, kar pride za družbo v poštev. Spodaj navedena razkritja so družbe dolžne vključiti v svoje poročilo, če so za njih pomembne. Narava in stopnja pomembnosti je opredeljena v aktu družbe.
Družba je dolžna vključiti tudi dodatne informacije, če so potrebne za pošteno predstavitev.
V nadaljevanju je prikazana bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz finančnega izda v polni členitvi, kot je predpisano v SRS 24, 25, 26, 27. V primeru združevanja postavk, je potrebno razčlenitve prikazati posebej v prilogi k izkazom.
V nadaljevanju sta prikazani I in II različica Izkaza poslovnega izida. Družba izbere verjetno tisto različico, ki jo je že v preteklosti uporabljala. V nadaljevanju je prikazana II različica Izkaza finančnega izida.
Pri računovodskih usmeritvah so povzete osnove pripoznavanja in ovrednotenja iz SRS, družba naj uporabi tiste, ki pridejo zanjo v poštev in jih uporablja, z rumeno je posebej označeno, na kaj mora biti družba pozorna.
Konsolidirano letno poročilo ima enako sestavo kot letno poročilo, potrebna pa so še dodatna razkritja:
Pobotanje dolgoročnih finančnih naložb in terjatev ter nastanek uskupinjevalnih razlik
Pobotanje posameznih sestavin kapitala s sestavinami drugih podjetij v skupini in nastanek uskupinjevalnega popravka kapitala.
Pobotanje dolgoročnih in kratkoročnih dolgov ter nastanek uskupinjevalnih razlik.
Splošna razkritja
Uvodna predstavitev družbe
Sedež in pravna oblika podjetja ter država
Narava poslovanja in pomembnejše dejavnosti
Podatki o obvladujočem podjetju: ime, firma in sedež ter navedba mesta, kjer je mogoče pridobiti konsolidirano (skupinsko) letno poročilo
Podatki o zaposlenih
• število zaposlenih na koncu poslovnega leta ali njihovo povprečno število v poslovnem letu;
• povprečno število zaposlenih po skupinah glede na izobrazbo (velika in srednja podjetja).
Revizijsko poročilo
V prilogo k revidiranim računovodskim izkazom se vključi kratko revizijsko poročilo (mnenje).
Bilanca stanja na dan 31.12.2002
(lahko tudi kratka shema, v tem primeru je treba več razčlenitev v pojasnilih)
Pojasnila 2002 2001
SREDSTVA
A. STALNA SREDSTVA
I. Neopredmetena dolgoročna sredstva
1 Dolgoročno odloženi stroški poslovanja
2 Dolgoročno odloženi stroški razvijanja
3 Dolgoročne premoženjske pravice
4 Dobro ime
5 Predujmi za neopredmetena dolgoročna sredstva
II. Opredmetena osnovna sredstva
1 Zemljišča in zgradbe
a Zemljišča
b Zgradbe
2 Proizvajalne naprave in stroji
3 Druge naprave in oprema
4 Osnovna sredstva, ki se pridobivajo
a Predjumi za pridobitev osnovnih sredstev
b Opredmetena sredstva v gradnji in izdelavi
III. Dolgoročne finančne naložbe
1 Deleži v podjetjih v skupini
2 Dolgoročne finančne terjatve v podjetij v skupini razen do pridruženih
3 Deleži v pridruženih podjetjih
4 Dolgoročne finančne terjatve do pridruženih podjetij
5 Drugi dolgoročni deleži
6 Druge dolgoročne finančne terjatve
7 Lastni deleži
B. GIBLJIVA SREDSTVA
I. Zaloge
1 Material
2 Nedokončana proizvodnja
3 Proizvodi in trgovsko blago
4 Predujmi za zaloge
II. Poslovne terjatve
A Dolgoročne poslovne terjatve
1 Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev
2 Dolgoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij
3 Dolgoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij
4 Dogoročne poslovne terjatve do drugih
5 Dolgoročno nevplačani vpoklicani kapital
B Kratkoročne poslovne terjatve
1 Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
2 Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij
3 Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij
4 Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
5 Kratkoročno nevplačani vpoklicani kapital
III. Kratkoročne finančne naložbe
1 Kratkoročni deleži v podjetjih v skupini razen v pridruženih podjetjih
2 Kratkoročni deleži v pridruženih podjetjih
3 Lastni deleži
4 Kratkoročne finančne naložbe do drugih
IV Doborimetje pri bankah, čeki, gotovina
C. Aktivne časovne razmejitve
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
A KAPITAL
I. Vpoklicani kapital
1 Osnovni kapital
2 Nevpoklicani kapital
II. Kapitalska rezerva
III. Rezerve iz dobička
1 Zakonske rezerve
2 Rezerve za lastne deleže
3 Statutarne rezerve
4 Druge rezerve iz dobička
IV. Preneseni čisti poslovni izid
V. Čisti poslovni izid poslovnega leta
VI. Prevrednotovalni popravki kapitala
1 Splošni prevrednotovanlni popravki kapitala
2 Posebni prevrednotovalni popravki kapitala
B REZERVACIJE
1 Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
2 Rezervacije za davčne obveznosti
3 Druge rezervacije
C Finančne in poslovne obveznosti
A Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti
1 Dolgoročne obveznosti na podlagi obveznic
2 Dolgoročne finančne obveznosti do bank
3 Dolgoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
4 Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
5 Dolgoročne menične obveznosti
6 Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti do podjetij v skupini
7 Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti do pridruženih podjetij
8 Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih
B Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti
1 Kratkoročne obveznosti na podlagi obveznic
2 Kratkoročne finančne obveznosti do bank
3 Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
4 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
5 Kratkoročne menične obveznosti
6 Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do podjetij v skupini
7 Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do pridruženih podjetij
8 Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih
Č Pasivne časovne razmejitve
Postavke, ki pri posameznem podjetju ne pridejo v poštev, se v poročilu ne navajajo.
Izkaz poslovnega izida za leto 2002 (različica I)
Pojasnila 2002 2001
1 Čisti prihodki od prodaje
2 Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
3 Usredstveni lastni proizvodi in storitve
4 Drugi poslovni prihodki
5 Stroški blaga, materiala in storitev
a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala
b) Stroški storitev
6 Stroški dela
Stroški plač
Stroški socialnih zavarovanj
Drugi stroški dela
7 Odpisi vrednosti
a) Amortizacija in drugi prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih
b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
Drugi poslovni odhodki
Poslovni izid iz poslovanja
9 Finančni prihodki iz deležev
a) Finančni prihodki iz deležev v podjetjih v skupini razen v pridruženih podjetjih
b) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih podjetjih
c) Drugi finančni prihodki iz deležev v pridruženih podjetjih
10 Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev
a) Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev do podjetij v skupini razen v pridruženih podjetjih
b) Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev do pridruženih podjetij
c) Drugi finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki
11 Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev
a) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do podjetij v skupini razen v pridruženih podjetjih
b) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do pridruženih podjetij
c) Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki)
12 Finančni odhodki za odpise dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb
a) Prevrednotovalni odhodki pri finančnih naložbah v podjetja v skupini razen v pridružena podjetja
b) Prevrednotovalni odhodki pri finančnih naložbah v pridružena podjetja
c) Drugi prevrednotovalni fianančni odhodki
13 Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti
a) Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do podjetij v skupini razen v pridruženih podjetjih
b) Finančni prihodki za obresti in iz drugih obveznosti do pridruženih podjetij
c) Drugi finančni prihodki za obresti in iz drugih obveznosti
Poslovni izid iz rednega delovanja
14 Davek iz dobička iz rednega delovanja
15 Čisti poslovni izid iz rednega delovanja
16 Izredni prihodki
17 Izredni odhodki
a) Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka
b) Izredni odhodki za prevrednotovalni popravek kapitala
18 Poslovni izid zunaj rednega delovanja
19 Davek iz dobička zunaj rednega delovanja
20 Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah
21 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
22 Preneseni dobiček (Prenesena izguba)
23 Zmanjšanje (sprostitev) kapitalskih rezerv
24 Zmanjšanje (sprostitev rezerv iz dobička ločeno po posameznih vrstah teh rezerv
25 Povečanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobička ločeno po vrstah teh rezerv
26 Bilančni dobiček / Bilančna izguba
Postavke, ki pri posameznem podjetju ne pridejo v poštev, se v poročilu ne navajajo.
Srednja in velika podjetja razčlenjujejo čiste prihodke še na prihodke, dosežene na domačem in na tujem trgu. Podjetja, ki niso odvisna ali obvladovana, ne razčlenjujejo postavk od 9 do 13
Izkaz poslovnega izida za leto 2002 (različica II)
Pojasnila 2002 2001
1 Čisti prihodki od prodaje
2 Proizvajalni stroški prodanih proizvodov (z amortizacijo) oziroma nabavna vrednost prodanega blaga
3 Kosmati poslovni izid
4 Stroški prodajanja
5 Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo)
a) Normalni stroški splošnih dejavnosti
b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih
c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
6 Drugi poslovni prihodki
Poslovni izid iz poslovanja
7 Finančni prihodki iz deležev
a) Finančni prihodki iz deležev v podjetjih v skupini razen v pridruženih podjetjih
b) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih podjetjih
c) Drugi finančni prihodki iz deležev v pridruženih podjetjih
8 Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev
a) Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev do podjetij v skupini razen pridruženih podjetij
b) Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev do pridruženih podjetjih
c) Drugi finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki
9 Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev
a) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do podjetjih v skupini razen v pridruženih podjetjih
b) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih do pridruženih podjetjih
c) Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki)
10 Finančni odhodki za odpise dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb
a) Prevrednotovalni odhodki pri finančnih naložbah v podjetja v skupini razen v pridružena podjetja
b) Prevrednotovalni odhodki pri finančnih naložbah v pridružena podjetja
c) Drugi prevrednotovalni fianančni odhodki
11 Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti
a) Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do podjetjih v skupini razen v pridruženih podjetjih
b) Finančni prihodki za obresti in iz drugih obveznosti do pridruženih podjetjih
c) Drugi finančni prihodki za obresti in iz drugih obveznosti
Poslovni izid iz rednega delovanja
12 Davek iz dobička iz rednega delovanja
13 Čisti poslovni izid iz rednega delovanja
14 Izredni prihodki
15 Izredni odhodki
a) Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka
b) Izredni odhodki za prevrednotovalni popravek kapitala
16 Poslovni izid zunaj rednega delovanja
17 Davek iz dobička zunaj rednega delovanja
18 Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah
19 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
20 Preneseni dobiček (Prenesena izguba)
21 Zmanjšanje (sprostitev) kapitalskih rezerv
22 Zmanjšanje (sprostitev rezerv iz dobička ločeno po posameznih vrstah teh rezerv
23 Povečanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobička ločeno po vrstah teh rezerv
24 Bilančni dobiček/Bilančna izguba
Postavke, ki pri posameznem podjetju ne pridejo v poštev, se v poročilu ne navajajo.
Srednja in velika podjetja razčlenjujejo čiste prihodke še na prihodke, dosežene na domačem in na tujem trgu. Podjetja, ki niso odvisna ali obvladovana, ne razčlenjujejo postavk od 7 do 11.
Izkaz finančnega izida od 1.1. do 31.12.2002 (različica II)
2002 2001
A FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
a) Pritoki pri poslovanju:
Poslovni prihodki
Izredni prihodki, ki se nanašajo na poslovanje
Začetne manj končne poslovne terjatve
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve
b) Odtoki pri poslovanju:
Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoročnih rezervacij
Izredni odhodki, ki se nanašajo na poslovanje
Davek iz dobičke in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih
Končne manj začetne zaloge
Začetne manj končne pasivne kratkoročne časovne razmejitve
c) Prebitek pritokov pri poslovanju (ali prebitek odtokov pri poslovanju)
B FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU:
a) Pritoki pri naložbenju
Finančni prihodki, ki se nanašajo na naložbenje
Izredni prihodki, ki se nanašajo na naložbenje
Pobotano zmanjšanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev
Pobotano zmanjšanje opredmetenih osnovnih sredstev
Pobotano zmanjšanje dolgoročnih finančnih naložb
Pobotano zmanjšanje kratkoročnih finančnih naložb
b) Odtoki pri naložbenju
Finančni odhodki, ki se nanašajo na naložbenje
Izredni odhodki, ki se nanašajo na naložbenje
Pobotano povečanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev
Pobotano povečanje opredmetenih osnovnih sredstev
Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih naložb
Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih naložb
c) Prebitek pritokov pri naložbenju (ali prebitek odtokov pri naložbenju)
C FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
a) Pritoki pri financiranju
Finančni prihodki, ki se nanašajo na financiranje
Izredni prihodki, ki se nanašajo na financiranje
Povečanje kapitala
Pobotano povečanje dolgoročnih rezervacij
Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih dolgov
Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih dolgov
b) Odtoki pri financiranju
Finančni odhodki, ki se nanašajo na financiranje
Izredni odhodki, ki se nanašajo na financiranje
Zmanjšanje kapitala
Pobotano zmanjšanje dolgoročnih rezervacij
Pobotano zmanjšanje dolgoročnih finančnih dolgov
Pobotano zmanjšanje kratkoročnih finančnih dolgov
Zmanjšanje obveznosti do lastnikov iz delitve dobička
c) Prebitek pritokov pri financiranju (ali prebitek odtokov pri financiranju)
Č Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov
FINANČNI IZID V OBDOBJU
Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov
Posebej razkriti povečanje osnovnih sredstev in kapitala v primeru povečanja kapitala s stvarnim vložkom (naložbenje in financiranje brez denarnih sredstev) in podobne stvari .
Glej SRS 26.12
Prikaži samo tiste postavke, ki pridejo v poštev, ali povečanje ali zmanjšanje
Izkaz gibanja kapitala od 1.1. do 31.12.2002
Začetno stanje Premiki v kapital Premiki v kapitalu Premiki iz kapitala Končno stanje
I. Vpoklicani kapital
1. Osnovni kapital
2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka)
II. Kapitalske rezerve
III. Rezerve iz dobička
1. Zakonske rezerve
2. Rezerve za lastne deleže
3. Statutarne rezerve
4. Druge rezerve iz dobička
IV. Preneseni čisti poslovni izid
V. Čisti poslovni izid poslovnega leta
VI. Prevrednotovalni popravki kapitala
1. Splošni prevredotovalni popravek kapitala
2. Posebni prevredotovalni popravek kapitala
Potrebno navesti iz kakšnega naslova je povečanje ali zmanjšanje ( SRS 26.5)
Posebni prevrednotovalni popravek kapitala:
Začetno stanje Premiki v kapital Premiki iz kapitala Končno stanje
iz naslova okrepitev osnovnih sredstev
iz naslova okrepitev dolgoročnih finančnih naložb
iz naslova okrepitev kratkoročnih finančnih naložb
iz naslova oslabitev dolgoročnih dolgov
iz naslova oslabitev kratkoročnih dolgov
Skupaj
Dodatek k izkazu gibanja kapitala je bilančni dobiček:
Čisti poslovni izid poslovnega leta
+ preneseni čisti dobiček
+ zmanjšanje rezerv iz dobičke
- Povečanje rezerv iz dobička – sklep uprave
= bilančni dobiček skupščina razporedi
- Za delničarje
- v druge rezerve
- za prenos v drugo leto
- za druge namene
Predlog izplačila bilančnega dobička
Čisti dobiček na delnico
V izkazu poslovnega izida so že zajete postavke od čistega poslovnega izida do bilančnega dobička. V dodatku je lahko tudi le predlog razporeditev.
Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev
Podlaga za sestavitev računovodskih izkazov
Računovodski izkazi v tem poročilu so sestavljeni na osnovi Slovenskih računovodskih standardov 2001, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo. Pri tem so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov, časovna neomejenost delovanja, ter upoštevanje resnične in poštene predstavitve v razmerah spreminjanja vrednosti evra in posamičnih cen.
Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenja so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost.
Poleg Slovenskih računovodskih standardov so podlaga za sestavitev računovodskih izkazov družbe tudi …….. ( velja za banke, PIDe, Zavarovalnice, BPH itd.
.
Računovodski izkazi za leto 2002 zaradi prehoda na nove računovodske standarde niso primerljivi z izkazi za leto 2001. Pri izdelavi računovodskih izkazov za leto 2002 se informacije za prejšnje obračunsko obdobje niso preračunale po novih slovenskih standardih, ampak so se podatki glede na način izkazovanja smiselno prikazali v ustreznih postavkah izidov, pri čemer se je upoštevalo pravilo pomembnosti. Poslovni izidi preteklega obdobja so ostali nespremenjeni. (Pojasnilo strokovnega sveta SIR št. 1 k SRS 24, SRS 25, SRS 26 )
Računovodski izkazi so sestavljeni v slovenskih tolarjih, zaokroženi so na tisoč enot.
Izpostavljenost in obvladovanje tveganj
Valutno tveganje
Valutno tveganje je tveganje, da bo vrednost finančnih instrumentov nihala zaradi spremembe deviznih tečajev.
(Opisati, v katerih primerih se pojavljajo valutna tveganja in kako jih družba obvladuje)
Obrestno tveganje
Obrestno tveganje je tveganje, da bo vrednost finančnega instrumenta nihala zaradi spremembe tržnih obrestnih mer.
(Opisati, v katerih primerih se pojavljajo obrestna tveganja in kako jih družba obvladuje)
Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje, da stranka, vključena v pogodbo o finančnem instrumentu, ne bo izpolnila obveznosti in bo družbi povzročila finančno izgubo.
(Opisati, v katerih primerih se pojavljajo kreditna tveganja in kako jih družba obvladuje)
Plačilnosposobnostno tveganje
Plačilnosposobnostno tveganje je tveganje, da bo podjetje naletelo na težave pri zbiranju finančnih sredstev, potrebnih za izpolnitev finančnih obveznosti.
(Opisati, v katerih primerih se pojavljajo plačilnosposobnostna tveganja in kako jih družba obvladuje)
Razkriti izpostavljenost morebitnim drugim tveganjem in opisati, kako jih družba obvladuje.
Tečaj in način preračuna v domačo valuto
(Opisati po katerem tečaju so preračunane terjatve, obveznosti, denarna sredstva)
Sestav področnega in območnega odsek.
V primeru, da ima družba tako dejavnost in take trge, da lahko določi odseke, je potrebno opisati način sestave odsekov.
Družba izkazuje računovodske podatke po odsekih, ki zajemajo:
Področni odseki:
Območni odseki:
Spremembe računovodskih usmeritev in računovodskih ocen
Potrebno je pojasniti morebitne spremembe računovodske usmeritve in računovodske ocene: vrsta, razlog, znesek, vpliv na posamezno postavko
Popravek bistvene napake
vrsta, znesek za posamezno postavko.
Ustavljeno poslovanje
Podjetje, ki ustavlja poslovanje mora razkriti vsa sredstva in obveznosti ter prihodke in odhodke ki se na ustavljeno poslovanje nanašajo.
Neopredmetena dolgoročna sredstva
Neopredmetena dolgoročna sredstva zajemajo naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine, dolgoročno odložene stroške in naložbe v dobro ime prevzetega podjetja .
Neopredmeteno dolgoročno sredstvo se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. V nabavno vrednost se vštevajo tudi uvozne in nevračljive nakupne dajatve.
Nabavno vrednost sestavljajo tudi obresti do nastanka neopredmetenega dolgoročnega sredstva. .(če je tako sprejeto)
Nabavno vrednost neopredmetenega dolgoročnega sredstva, nastalega v podjetju, tvorijo stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izdelava, in posredni stroški njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati.
Opisati, kaj sestavlja nabavno vrednost v primeru drugih načinov pridobitve
Nepredmetena dolgoročna sredstva se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo. (opisati, če gre za primer iz SRS 2.29)
(opis metode vrednotenja v primeru slabitve)
Opredmetena osnovna sredstva
Opredmeteno osnovno sredstvo se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve.
Nabavno vrednost sestavljajo tudi obresti od posojil za pridobitev opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo.(če je tako sprejeto)
Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v podjetju, tvorijo stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izdelava, in posredni stroški njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati.
Opisati, kaj sestavlja nabavno vrednost v primeru drugih načinov pridobitve
Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi finančnega najema, je sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev skupine, ki ji pripada. Njegova nabavna vrednost je enaka pošteni vrednosti ali sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin, in sicer tisti, ki je manjša.
(opis metode vrednotenja v primeru slabitve, okrepitve).
Razlika med čisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, če je prva večja od druge, oziroma med prevrednotovalne poslovne odhodke, če je druga večja od prve.
Kasneje nastali stroški v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi
Stroški, ki kasneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi; pri tem stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, najprej zmanjšajo do takrat obračunani amortizacijski popravek njegove vrednosti.
Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Pripoznajo se kot odhodki, kadar se pojavijo.
Razložiti morebitno drugačno ureditev
Amortizacija
Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in neopredmetenega dolgoročnega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem.
Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko se je začelo uporabljati za opravljanje dejavnosti, za katero je namenjeno.
Preostala vrednost
Neopredmeteno dolgoročno sredstvo se začne amortizirati, ko je na voljo za uporabo.
Amortizacijske stopnje temeljijo na življenjski dobi sredstev in znašajo:
v %
Neopredmetena dolgoročna sredstva
Gradbeni objekti
Oprema
...
Stroški amortizacije s finančnim najemom pridobljenih osnovnih sredstev se obračunajo posebej.
V primeru okrepitve sredstev v preteklem obdobju se del amortizacije iz te razlike pokriva v breme posebnega prevrednotovalnega popravka kapitala.
Zmanjšanje vrednosti amortizirljivih sredstev zaradi oslabitve ni strošek amortizacije, temveč prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi z amortizirljivimi sredstvi, razen če je bil pri njihovi prejšnji okrepitvi povečan prevrednotovalni popravek kapitala. V takem primeru ga je treba porabiti, preden se za razliko poveča prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi s temi sredstvi.
Finančne naložbe
Dolgoročne finančne naložbe
Dolgoročna finančna naložba v kapital, lastniški vrednostni papirji drugih podjetij ali dolžniški vrednostni papirji drugih podjetij ali države se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki je enaka bodisi plačanemu znesku denarja ali njegovih ustreznikov bodisi pošteni vrednosti drugih nadomestil za nakup, ki jih je dal naložbenik, na dan menjave, povečani za stroške, ki jih je mogoče pripisati neposredno naložbi.
Dolgoročne finančne naložbe v kapital odvisnih in pridruženih podjetij, ki so zajete v skupinske računovodske izkaze, se v posamičnih računovodskih izkazih vrednotijo po kapitalski metodi, tako da se letno povečujejo za tisti del čistega dobička odvisnih podjetij, ki pripada obvladujočemu podjetju. Za učinek prevrednotenja se poveča prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z dolgoročnimi finančnimi naložbami, lahko pa se podjetje tudi odloči, da za učinek prevrednotenja poveča finančne prihodke. Kasneje prejeti deleži v dobičku zmanjšujejo prvotno izkazano povečanje finančne naložbe na podlagi udeležbe v dobičku.
Dolgoročne finančne naložbe v podjetja, ki niso zajeta v skupinske računovodske izkaze, se v posamičnih računovodskih izkazih vrednotijo po naložbeni metodi in se letno ne povečujejo za tisti čisti del dobička, ki jim pripada; nakazani deleži v dobičku se obravnavajo zunaj njih in povečujejo finančne prihodke.
Morebitna sprememba računovodske usmeritve – Kapitalska metoda za tiste družbe, kjer je lastniški delež več kot 20%, prej več kot 50% – izračunan učinek – kje je izkazan
Dolgoročne finančne naložbe, ki se prerazvrstijo med kratkoročne finančne naložbe, se prenašajo mednje posamič po knjigovodski vrednosti.
Kratkoročne finančne naložbe...
Kratkoročna finančna naložba v lastniške vrednostne papirje drugih podjetij in dolžniške vrednostne papirje podjetij ali države se ob začetnem merjenju ovrednoti po nabavni vrednosti.
Opiši računovodsko usmeritev določitev nabavne vrednosti ter kasneje knjigovodske vrednosti, poštene vrednosti in odplačne vrednosti za pomembne kratkoročne finančne naložbe
Za vsako vrsto kratkoročnih finančnih naložb se razkrivajo informacije o izpostavljenosti različnim vrstam tveganj ter o obsegu in vrsti finančnih instrumentov, za varovanje pred tveganjem
Terjatve
Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.
Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v zvezi s stvarmi, na katere se nanašajo. Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva so v isti skupini kot opredmetena osnovna sredstva, dani predujmi za neopredmetena dolgoročna sredstva so sestavni del neopredmetenih dolgoročnih sredstev, dani predujmi za zaloge pa sestavni del zalog. Terjatve v posesti za trgovanje so sestavni del kratkoročnih finančnih naložb.
Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se šteje kot dvomljive, če se je zaradi njih začel sodni postopek, pa kot sporne terjatve.
Opiši metodo oblikovanja popravkov vrednosti terjatev
Zaloge
Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave.
Količinska enota proizvoda oziroma nedokončane proizvodnje se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po proizvajalnih stroških v širšem ali ožjem pomenu, lahko pa se v utemeljenih okoliščinah ovrednoti z zoženo lastno ceno kot eno skrajnostjo oziroma s spremenljivimi proizvajalnimi stroški v ožjem pomenu kot drugo skrajnostjo.
V nabavno vrednost količinske enote nedokončane proizvodnje in proizvodov se vštevajo tudi obresti od dobljenih posojil, s katerimi se financirajo takšne zaloge. (obrazložiti razloge)
Če se cene v obračunskem obdobju na novo nabavljenih količinskih enot ali stroški na novo proizvedenih količinskih enot razlikujejo od cen oziroma stroškov količinskih enot iste vrste v zalogi, se lahko med letom za zmanjševanje teh količin uporablja metoda drsečih povprečnih cen, metoda tehtanih povprečnih cen, metoda zaporednih cen (fifo), metoda obratnozaporednih cen (lifo) ali kaka druga metoda.
Zaloge se vodijo po stalnih cenah, posebej se obračunavajo odmiki po skupinah sorodnih stvari v zalogi oziroma posebej po posameznih projektih. Odmiki od stalnih cen se izračunavajo tako, da je zadoščeno sprotnemu vrednotenju zalog po metodi iz prejšnjega odstavka.
Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če knjigovodska vrednost, vključno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah oziroma stroškovnih cenah, presega njihovo tržno vrednost.
Opis prevrednotenja navzgor v primeru uporabe druge metode razen FIFO SRS 4.20
Denarna sredstva
Denarna sredstva sestavlja gotovina, knjižni denar in denar na poti. Gotovina je denar v blagajni, in sicer v obliki bankovcev, kovancev in prejetih čekov oziroma takoj udenarljivih vrednostnih papirjev. Knjižni denar je denar na računih pri banki ali drugi finančni inštituciji, ki se lahko uporablja za plačevanje. Sestavljajo ga takoj razpoložljiva denarna sredstva in denarna sredstva, vezana na odpoklic. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezni račun pri banki ali drugi finančni inštituciji in se istega dne še ne vpiše kot dobroimetje pri njej.
Knjigovodska vrednost denarnega sredstva je enaka njegovi začetni nominalni vrednosti, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju. Denarno sredstvo, izraženo v tuji valuti, se prevede v domačo valuto po menjalnem tečaju na dan prejema.
Prevrednotenje denarnih sredstev se izvrši v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, če se po prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveča ali zmanjša prvotno izkazano vrednost in predstavlja redni finančni prihodek oziroma redni finančni odhodek.
Kapital
Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let, prevrednotovalni popravek kapitala in prehodno še ne razdeljeni čisti dobiček ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta.
Osnovni kapital se vodi v domači valuti.
Dolgoročne rezervacije
Dolgoročne rezervacije so lahko dolgoročne rezervacije na račun dolgoročno odloženih prihodkov ali dolgoročne rezervacije na račun dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov.
Opisati način merjenja dolgoročnih rezervacij, ki pridejo v poštev
Dolgovi
Dolgovi so finančni in poslovni, kratkoročni in dolgoročni.
Vsi dolgovi se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev ali poplačilo kakega poslovnega dolga, v primeru poslovnih dolgov pa v primeru dolgoročnih dolgov prejem praviloma opredmetenih osnovnih sredstev, v primeru kratkoročnih dolgov pa prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo oziroma obračunani strošek, odhodek ali delež v poslovnem izidu.
Dolgoročni dolgovi se povečujejo za pripisane obresti ali zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave, če o tem obstaja sporazum z upnikom. Knjigovodska vrednost dolgoročnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjšani za odplačila glavnice in prenose med kratkoročne dolgove, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju dolgoročnih dolgov.
Knjigovodska vrednost kratkoročnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, popravljeni za njihova povečanja ali zmanjšanja skladno s sporazumi z upniki, dokler se ne pojavi potreba po njihovem prevrednotenju.
Kratkoročne in dolgoročne obveznosti vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo. Obveznosti se kasneje povečujejo s pripisanimi donosi (obresti, druga nadomestila), za katere obstaja sporazum z upnikom. Obveznosti se zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave v dogovoru z upnikom. Dolgoročne obveznosti se zmanjšujejo tudi za tisti del, ki bo moral biti poplačan v manj kot letu dni, kar se izkazuje med kratkoročnimi obveznostmi.
Kratkoročne časovne razmejitve
Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške in kratkoročno nezaračunane prihodke.
Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške in kratkoročno odložene prihodke.
opisati način merjenja pri postavkah, ki pridejo v poštev
Pripoznavanje prihodkov
Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je povečanje mogoče zanesljivo izmeriti.
Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku.
Poslovni prihodki:
Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi zgodnejšega plačila.
Prihodki od opravljenih storitev, razen od opravljenih storitev, ki vodijo do finančnih prihodkov se merijo po prodajnih cenah dokončanih storitev, ali po prodajnih cenah nedokončanih storitev glede na stopnjo njihove dokončnosti.
Vključiti morebitne druge primere pridobivanja prihodkov (gradbene pogodbe, dotacije, subvencije..)
Prevrenotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev ob upoštevanju predhodnega prevrednotovalnega popravka kapitala iz naslova predhodne okrepitve sredstev.
Finančni prihodki:
Finančni prihodki so prihodki iz naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami.
Finančni prihodki se priznavajo ob obračunu ne glede na prejemke, če ne obstaja utemeljen dvom glede njihove velikosti, zapadlosti v plačilo in poplačljivosti.
Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem ter glede na neodplačni del glavnice in veljavno obrestno mero.
Dividende, dosežene v odvisnih podjetjih, se upoštevajo, ko je obračunan delež v čistem dobičku odvisnih podjetij, dividende pridruženih podjetij pa, ko so izplačane.
Prevrednotovalni finančni prihodki se pojavijo ob odtujitvi dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb ob upoštevanju predhodnega prevrednotovalnega popravka kapitala iz naslova predhodne okrepitve finančnih naložb
Izredni prihodki:
Izredne prihodke sestavljajo neobičajne postavke. Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih.
Pripoznavanje odhodkov
Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.
Poslovni odhodki:
Poslovni odhodki se pripoznajo, ko se stroški ne zadržujejo več v vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje oziroma, ko je trgovsko blago prodano.
Poslovni odhodki so v načelu enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju, povečanim za stroške, ki se zadržujejo v začetnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje ter zmanjšanim za stroške, ki se zadržujejo v končnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje. V poslovne odhodke se všteva tudi nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga in materiala.
Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznavajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na poslovni izid.
Prevrednotovanje stroškov amortizacije, materiala in storitev ter stroškov dela povečujejo prevrednotovalne poslovne odhodke.
Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve ( takšno naravo ima pri osnovnih sredstvih primanjkljaj njihove prodajne cene v primerjavi s knjigovodsko vrednostjo.(če je potrebno kaj razkriti v zvezi s odprodajo osnovnega sredstva.)
Finančni odhodki:
Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje.
Finančni odhodki se pripoznajo po obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi.
Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavijo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve ter v zvezi z okrepitvijo dolgoročnih in kratkoročnih dolgov.
Izredni odhodki:
Izredne odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih.
Med izredne odhodke sodi tudi prevrednotovalni popravek poslovnega izida, ki skladno s finančnim pojmovanjem kapitala ohranja njegovo kupno moč, merjeno v evrih.
Druga razkritja v zvezi s prihodki in odhodki
Deleži v dobičku, ki jih skupščina določi tistim, ki niso lastniki
Podatki v zvezi s programi drugih dolgoročnih zaslužkov zaposlencev zunaj odpravnin, programi, določbe v zvezi z njimi, kritje, uporabniki programov.
Zahteve zaposlenih po izplačilih, ki jim podjetje nasprotuje
Oblikovanje kratkoročnih rezervacij iz naslova prevrednotovanja stroškov dela zaradi upoštevanja poslovnega izida
Izkaz finančnega izida
Izkaz finančnega izida je sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance stanja na dan 31.12.2002 in bilance stanja na dan 31.12.2001 in iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2002 ter iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov in za ustrezno razčlenitev pomembnejših postavk.
V primeru uporabe neposredne metode naj družba pojasni, kako zagotavlja podatke
Razčlenitve in pojasnila k računovodskim izkazom
Bilanca stanja
Neopredmetena dolgoročna sredstva
Dobro ime Dolgoročno odloženi stroški poslovanja Dolgoročno odloženi stroški razvijanja Dolgoročne premoženjske pravice Druga neopredmetena dolgoročna sredstva Neopredmetena dolgoročna sredstva v izdelavi Predujmi za neopredmetena dolgoročna sredstva Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 31.12.2001
Nabava, aktiviranja
Odtujitve, odpisi, aktiviranja
Prevrednotovanje
Stanje 31.12.2002
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 31.12.2001
Nabava
Odtujitve in odpisi
Amortizacija
Amortizacija prevrednotovanja
Stanje 31.12.2002
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 31.12.2001
Stanje 31.12.2002
• Posebej prikaži za vsako pomembno neopredmeteno dolgoročno sredstvo preostalo dobo amortiziranja,
• začetno pripoznana vrednost sredstva pridobljenega z državno podporo
• Knjigovodska vrednost sredstva z omejeno lastninsko pravico
• Knjigovodska vrednost sredstva danega v poroštvo
• Znesek obvez za pridobitev neopredmetenega dolgoročnega sredstva
Opredmetena osnovna sredstva
Zemljišča Zgradbe Oprema Osnovna sredstva v pridobivanju Predujmi Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 31.12.2001
Nabava, aktiviranja
Odtujitve, odpisi, aktiviranja
Prevrednotovanje
Stanje 31.12.2002
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 31.12.2001
Nabava
Odtujitve in odpisi
Amortizacija
Amortizacija prevrednotovanja
Stanje 31.12.2002
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 31.12.2001
Stanje 31.12.2002
• Prevrednotenje – okrepitev slabitev, podlaga, sodelovanje neodvisnega cenilca, datum zadnjega prevrednotenja, učinki,
• Posebej prikaži sredstva v finančnem najemu
• Obstoj in znesek pravnih omejitev – zastava, hipoteke
• Znesek finančnih obvez zaradi nakupa opredmetenih osnovnih sredstev za vsa opredmetena sredstva skupaj)
Dolgoročne finančne naložbe
Naziv Delnice in deleži podjetij v skupini Delnice in deleži pridruženih podjetij Druge delnice in deleži Druge dolgoročne finančne naložbe Dolgoročno dana posojila podjetjem v skupini Dolgoročno dana posojila drugim Dolgoročni depoziti Odkupjene lastne delnice Skupaj
KOSMATA VREDNOST
Stanje 1.1.2002
Povečanje
Zmanjšanje
Prevrednotovanje
Stanje 31.12.2002
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1.2002
Povečanje
Zmanjšanje
Stanje 31.12.2002
Čista vrednost01.01.02
Čista vrednost31.12.02
Pomembni podatki za vsako od podjetij, v katerih kapitalu je podjetje udeleženo z najmanj 20%:
• Ločeno prikazati za odvisna in za pridružena podjetja
a. Firma in sedež
b. Delež (%), s katerim je udeležen v njegovem kapitalu in deleži glasovalne moči, če se od kapitalskih razlikujejo
c. Višina lastnega kapitala in njegov poslovni izid v poslovnem letu
d. Zakaj posamezno odvisno podjetje ni uskupinjeno, narava razmerja med obvladujočim in posameznim odvisnim podjetjem, v katerem obvladujoče nima več kot polovico glasovalne moči
• Sprememba računovodske usmeritve – vrsta, razlog, znesek
• Prevrednotenje dolgoročnih finančnih naložb - datum zadnjega prevrednotenja, sodelovanje neodvisnega ocenjevalca, gibanje prevrednotovalnega popravka kapitala, gibanje prevrednotovalnih finančnih prihodkov, odhodkov, prenos ustreznega prevrednotovalnega porpavka kapitala med finančne prihodke pri odtujitvi dolgoročne finančne naložbe.
• Razlog za prerazporeditev s poštene na odplačno vrednost
• Zapadle, pa še ne udenarjene naložbe
Zaloge
• Popisni presežki in primanjkljaji, če so pomembni
• Če so zaloge zastavljene kot jamstvo za obveznosti
Poslovne terjatve
• Prevrednotenje terjatev – datum prevrednotenja, gibanje pavšalnega popravka terjatev in njegova realnost
• Razčlenitev terjatev po rokih zapadlost
• Razčlenitev na zavarovane in nezavarovane terjatve
Kratkoročne finančne naložbe
• V zvezi s prevrednotenjem - gibanje prevrednotovalnih finančnih odhodkov
• Gibanje prevrednotovalnega popravka kapitala
• Prenos ustreznega prevrednotovalnega popravka kapitala med fiančne prihodke
Aktivne časovne razmejitve
• Podatki v zvezi z oblikovanjem kratkoročnih časovnih razmejitev
Kapital
• Znesek dividend nabiralnih (kumulativnih) ali prednostnih delnic, ki še niso bile izplačane.
• V primeru dividend za poslovno leto, če so predlagane in objavljene po dnevu bilance stanja in pred odobritvijo izkazov – preračunati in razkriti.
• Tehtano povprečno št. navadnih delnic – aktivnih v obračunskem obdobju. V izkazu gibanja kapitala
• Popravljen čisti dobiček na delnico ter osnovni in popravljeni čisti dobiček (izguba) na delnico za vse razrede – števec in imenovalec.
• Razkriti vse pričakovane spremembe v zvezi s kapitalom – odobreni – pogojno povečanje, lastne delnice - % od osnovnega kapitala
Potrebna so vsa pomembna razkritja v zvezi s kapitalom tudi za d.o.o.
Rezervacije
Gibanje dolgoročnih rezervacij v letu 2002:
Stanje 1.1.2002 Črpanje in sproščanje Oblikovanje Stanje 31.12.2002
Skupaj
Razlike med oblikovanjem in črpanjem v poslovnem letu – tako načrtovanim kot uresničenim
Dolgoročni dolgovi
• Razčleniti na zavarovane in nezavarovane dolgove, pri zavarovanih tudi podatki o načinu zagotovitve stvarnega jamstva,
• Pri dolgovih v skupini imena in države povezanih podjetij ter zneski.
• Datum zapadlosti v plačilo ter obrestna mera in drugi pogoji
• Višina vseh obveznosti z rokom dospelosti , daljšim od pet let, ločeno za vsako bilančno postavko bilančne in zabilančne obveznosti
• Poštena vrednost za vsako vrsto dolgoročnih dolgov, če to ni možno, se poroča le o glavnih značilnostih posamezne vrste dolgoročnega dolga ter da poštene vrednosti ni bilo mogoče ugotoviti in zakaj.
• Podatki v zvezi z ocenjevanjem njihove poštene vrednosti
• Pri izdaji vrednostnih papirjev s pravico do udeležbe v dobičku oziroma pravico do zamenjave za delnice za vsako od teh vrst papirjev , njihovo število in pravice, ki iz njih izhajajo
Kratkoročni dolgovi
• Razčleniti na zavarovane in nezavarovane dolgove, pri zavarovanih tudi podatki o načinu zagotovitve stvarnega jamstva,
• Pri dolgovih v skupini imena in države povezanih podjetij ter zneski.
• Datum zapadlosti v plačilo ter obrestna mera in drugi pogoji ( redna, zamujena plačila)
• Poštena vrednost za vsako vrsto dolgoročnih dolgov, če to ni možno, se poroča le o glavnih značilnostih posamezne vrste dolgoročnega dolga ter da poštene vrednosti ni bilo mogoče ugotoviti in zakaj.
• Podatki v zvezi z ocenjevanjem njihove poštene vrednosti
Pasivne časovne razmejitve
• Podatki v zvezi z oblikovanjem kratkoročnih časovnih razmejitev.
• Razlike med oblikovanjem in črpanjem v poslovnem letu, tako načrtovanim kot uresničenim.
Zabilančna sredstva / obveznosti
Izkaz poslovnega izida
Stroški po naravnih vrstah oziroma po funkcionalnih skupinah, če niso predstavljeni v izkazu poslovnega izida:
Primer po funkcionalnih skupinah
2002 2001
Čisti prihodki od prodaje
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala
Proizvajalni stroški prodanih proizvodov
Kosmati poslovni izid od prodaje
Stroški prodajanja
Stroški splošnih dejavnosti
- normalni stroški splošnih dejavnosti
- prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstvih
- - prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
Drugi poslovni prihodki
Poslovni izid iz rednega delovanja
Čisti prihodki od prodaje
• Prihodki od izvoza in domači prihodki
• Če je razkritje posameznih postavk prihodkov zaradi njihovega obsega, njihove vrste ali njihovih posledic pomembno za pojasnitev dosežkov v obračunskem obdobju, se obseg in znesek takšnih postavk razkrijeta vsak posebej.
Čisti poslovni izid po preračunu kapitala s pomočjo EUR in cen življenjskih potrebščin
Znesek kapitala % rasti
Izračunan učinek Zmanjšan poslovni izid – čisti dobiček
Kapital –vse kategorije, razen tekočega dobička (za preračun EUR)
Kapital –vse kategorije, razen tekočega dobička(za ŽP)
Druga razkritja
Podatki po odsekih
Podatki o skupinah oseb
Imena članov uprave in drugih organov.
Poslovne terjatve do članov uprave, nadzornega sveta in notranjih lastnikov in zaposleni po individualni pogodbi .
• Dolgoročni in kratkoročni dolgovi podjetja do teh skupin.
• Skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcij oziroma nalog prejele v poslovnem letu skupine oseb po ZGD oziroma razkritje zaslužkov in deležev v dobičku, ki pripadajo članom uprave in drugim organom.
• Podatki o predujmih in posojilih (ki jih je podjetje odobrilo) ter poroštva podjetja za obveznosti teh oseb.
Pojasnilo: Razkriti je potrebno v skupnih zneskih za posamezno skupino, ne poimensko.
Kazalniki
Priloga k izkazom obvezno vsebuje naslednje kazalnike: ( iz standardov)
• stopnja lastniškosti financiranja: kapital / obveznosti do virov sredstev;
• stopnja dolgoročnosti financiranja: vsota kapitala in dolgoročnih dolgov (skupaj z dolgoročnimi rezervacijami) / obveznosti do virov sredstev;
• stopnja osnovnosti investiranja: osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) / sredstva
• stopnja dolgoročnosti investiranja: vsota osnovnih sredstev (po neodpisani vrednosti), dolgoročnih finančnih naložb in dolgoročnih poslovnih terjatev / sredstva;
• koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev: kapital / osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti);
• koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient): likvidna sredstva / kratkoročne obveznosti;
• koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient): vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev / kratkoročne obveznosti;
• koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient): kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti;
• koeficient gospodarnosti poslovanja: poslovni prihodki / poslovni odhodki;
• koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala: čisti dobiček v poslovnem letu / povprečni kapital (brez čistega poslovnega izida proučevanega leta);
• koeficient dividendnosti osnovnega kapitala: vsota dividend za poslovno leto / povprečni osnovni kapital.
Družba
Računovodsko poročilo
za poslovno leto, ki se je
končalo 31. decembra 2002
Opozorilo za vse, ki bodo uporabljali vzorčno poročilo
Obseg razkritij, ki so jih podjetja, zavezana reviziji, dolžna vključiti v svoja letna poročila (za večino podjetij prvič za leto 2002), je bistveno razširjen v primerjavi s prejšnjimi leti.
Vzorčno poročilo je razvrščeno v naslednje vsebinske sklope.
• Splošna razkritja
• Razkritja postavk v bilanci stanja
• Razkritja postavk v izkazu poslovnega izida
• Razkritja postavk v izkazu finančnega izida in izkazu gibanja kapitala
• Druga razkritja
Posebej je potrebno opozoriti, da družbe v svojih letnih poročilih razkrivajo tisto, kar pride za družbo v poštev. Spodaj navedena razkritja so družbe dolžne vključiti v svoje poročilo, če so za njih pomembne. Narava in stopnja pomembnosti je opredeljena v aktu družbe.
Družba je dolžna vključiti tudi dodatne informacije, če so potrebne za pošteno predstavitev.
V nadaljevanju je prikazana bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz finančnega izda v polni členitvi, kot je predpisano v SRS 24, 25, 26, 27. V primeru združevanja postavk, je potrebno razčlenitve prikazati posebej v prilogi k izkazom.
V nadaljevanju sta prikazani I in II različica Izkaza poslovnega izida. Družba izbere verjetno tisto različico, ki jo je že v preteklosti uporabljala. V nadaljevanju je prikazana II različica Izkaza finančnega izida.
Pri računovodskih usmeritvah so povzete osnove pripoznavanja in ovrednotenja iz SRS, družba naj uporabi tiste, ki pridejo zanjo v poštev in jih uporablja, z rumeno je posebej označeno, na kaj mora biti družba pozorna.
Konsolidirano letno poročilo ima enako sestavo kot letno poročilo, potrebna pa so še dodatna razkritja:
Pobotanje dolgoročnih finančnih naložb in terjatev ter nastanek uskupinjevalnih razlik
Pobotanje posameznih sestavin kapitala s sestavinami drugih podjetij v skupini in nastanek uskupinjevalnega popravka kapitala.
Pobotanje dolgoročnih in kratkoročnih dolgov ter nastanek uskupinjevalnih razlik.
Splošna razkritja
Uvodna predstavitev družbe
Sedež in pravna oblika podjetja ter država
Narava poslovanja in pomembnejše dejavnosti
Podatki o obvladujočem podjetju: ime, firma in sedež ter navedba mesta, kjer je mogoče pridobiti konsolidirano (skupinsko) letno poročilo
Podatki o zaposlenih
• število zaposlenih na koncu poslovnega leta ali njihovo povprečno število v poslovnem letu;
• povprečno število zaposlenih po skupinah glede na izobrazbo (velika in srednja podjetja).
Revizijsko poročilo
V prilogo k revidiranim računovodskim izkazom se vključi kratko revizijsko poročilo (mnenje).
Bilanca stanja na dan 31.12.2002
(lahko tudi kratka shema, v tem primeru je treba več razčlenitev v pojasnilih)
Pojasnila 2002 2001
SREDSTVA
A. STALNA SREDSTVA
I. Neopredmetena dolgoročna sredstva
1 Dolgoročno odloženi stroški poslovanja
2 Dolgoročno odloženi stroški razvijanja
3 Dolgoročne premoženjske pravice
4 Dobro ime
5 Predujmi za neopredmetena dolgoročna sredstva
II. Opredmetena osnovna sredstva
1 Zemljišča in zgradbe
a Zemljišča
b Zgradbe
2 Proizvajalne naprave in stroji
3 Druge naprave in oprema
4 Osnovna sredstva, ki se pridobivajo
a Predjumi za pridobitev osnovnih sredstev
b Opredmetena sredstva v gradnji in izdelavi
III. Dolgoročne finančne naložbe
1 Deleži v podjetjih v skupini
2 Dolgoročne finančne terjatve v podjetij v skupini razen do pridruženih
3 Deleži v pridruženih podjetjih
4 Dolgoročne finančne terjatve do pridruženih podjetij
5 Drugi dolgoročni deleži
6 Druge dolgoročne finančne terjatve
7 Lastni deleži
B. GIBLJIVA SREDSTVA
I. Zaloge
1 Material
2 Nedokončana proizvodnja
3 Proizvodi in trgovsko blago
4 Predujmi za zaloge
II. Poslovne terjatve
A Dolgoročne poslovne terjatve
1 Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev
2 Dolgoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij
3 Dolgoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij
4 Dogoročne poslovne terjatve do drugih
5 Dolgoročno nevplačani vpoklicani kapital
B Kratkoročne poslovne terjatve
1 Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
2 Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij
3 Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij
4 Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
5 Kratkoročno nevplačani vpoklicani kapital
III. Kratkoročne finančne naložbe
1 Kratkoročni deleži v podjetjih v skupini razen v pridruženih podjetjih
2 Kratkoročni deleži v pridruženih podjetjih
3 Lastni deleži
4 Kratkoročne finančne naložbe do drugih
IV Doborimetje pri bankah, čeki, gotovina
C. Aktivne časovne razmejitve
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
A KAPITAL
I. Vpoklicani kapital
1 Osnovni kapital
2 Nevpoklicani kapital
II. Kapitalska rezerva
III. Rezerve iz dobička
1 Zakonske rezerve
2 Rezerve za lastne deleže
3 Statutarne rezerve
4 Druge rezerve iz dobička
IV. Preneseni čisti poslovni izid
V. Čisti poslovni izid poslovnega leta
VI. Prevrednotovalni popravki kapitala
1 Splošni prevrednotovanlni popravki kapitala
2 Posebni prevrednotovalni popravki kapitala
B REZERVACIJE
1 Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
2 Rezervacije za davčne obveznosti
3 Druge rezervacije
C Finančne in poslovne obveznosti
A Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti
1 Dolgoročne obveznosti na podlagi obveznic
2 Dolgoročne finančne obveznosti do bank
3 Dolgoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
4 Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
5 Dolgoročne menične obveznosti
6 Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti do podjetij v skupini
7 Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti do pridruženih podjetij
8 Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih
B Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti
1 Kratkoročne obveznosti na podlagi obveznic
2 Kratkoročne finančne obveznosti do bank
3 Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
4 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
5 Kratkoročne menične obveznosti
6 Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do podjetij v skupini
7 Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do pridruženih podjetij
8 Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih
Č Pasivne časovne razmejitve
Postavke, ki pri posameznem podjetju ne pridejo v poštev, se v poročilu ne navajajo.
Izkaz poslovnega izida za leto 2002 (različica I)
Pojasnila 2002 2001
1 Čisti prihodki od prodaje
2 Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
3 Usredstveni lastni proizvodi in storitve
4 Drugi poslovni prihodki
5 Stroški blaga, materiala in storitev
a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala
b) Stroški storitev
6 Stroški dela
Stroški plač
Stroški socialnih zavarovanj
Drugi stroški dela
7 Odpisi vrednosti
a) Amortizacija in drugi prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih
b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
Drugi poslovni odhodki
Poslovni izid iz poslovanja
9 Finančni prihodki iz deležev
a) Finančni prihodki iz deležev v podjetjih v skupini razen v pridruženih podjetjih
b) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih podjetjih
c) Drugi finančni prihodki iz deležev v pridruženih podjetjih
10 Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev
a) Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev do podjetij v skupini razen v pridruženih podjetjih
b) Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev do pridruženih podjetij
c) Drugi finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki
11 Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev
a) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do podjetij v skupini razen v pridruženih podjetjih
b) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do pridruženih podjetij
c) Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki)
12 Finančni odhodki za odpise dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb
a) Prevrednotovalni odhodki pri finančnih naložbah v podjetja v skupini razen v pridružena podjetja
b) Prevrednotovalni odhodki pri finančnih naložbah v pridružena podjetja
c) Drugi prevrednotovalni fianančni odhodki
13 Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti
a) Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do podjetij v skupini razen v pridruženih podjetjih
b) Finančni prihodki za obresti in iz drugih obveznosti do pridruženih podjetij
c) Drugi finančni prihodki za obresti in iz drugih obveznosti
Poslovni izid iz rednega delovanja
14 Davek iz dobička iz rednega delovanja
15 Čisti poslovni izid iz rednega delovanja
16 Izredni prihodki
17 Izredni odhodki
a) Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka
b) Izredni odhodki za prevrednotovalni popravek kapitala
18 Poslovni izid zunaj rednega delovanja
19 Davek iz dobička zunaj rednega delovanja
20 Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah
21 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
22 Preneseni dobiček (Prenesena izguba)
23 Zmanjšanje (sprostitev) kapitalskih rezerv
24 Zmanjšanje (sprostitev rezerv iz dobička ločeno po posameznih vrstah teh rezerv
25 Povečanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobička ločeno po vrstah teh rezerv
26 Bilančni dobiček / Bilančna izguba
Postavke, ki pri posameznem podjetju ne pridejo v poštev, se v poročilu ne navajajo.
Srednja in velika podjetja razčlenjujejo čiste prihodke še na prihodke, dosežene na domačem in na tujem trgu. Podjetja, ki niso odvisna ali obvladovana, ne razčlenjujejo postavk od 9 do 13
Izkaz poslovnega izida za leto 2002 (različica II)
Pojasnila 2002 2001
1 Čisti prihodki od prodaje
2 Proizvajalni stroški prodanih proizvodov (z amortizacijo) oziroma nabavna vrednost prodanega blaga
3 Kosmati poslovni izid
4 Stroški prodajanja
5 Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo)
a) Normalni stroški splošnih dejavnosti
b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih
c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
6 Drugi poslovni prihodki
Poslovni izid iz poslovanja
7 Finančni prihodki iz deležev
a) Finančni prihodki iz deležev v podjetjih v skupini razen v pridruženih podjetjih
b) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih podjetjih
c) Drugi finančni prihodki iz deležev v pridruženih podjetjih
8 Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev
a) Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev do podjetij v skupini razen pridruženih podjetij
b) Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev do pridruženih podjetjih
c) Drugi finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki
9 Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev
a) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do podjetjih v skupini razen v pridruženih podjetjih
b) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih do pridruženih podjetjih
c) Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki)
10 Finančni odhodki za odpise dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb
a) Prevrednotovalni odhodki pri finančnih naložbah v podjetja v skupini razen v pridružena podjetja
b) Prevrednotovalni odhodki pri finančnih naložbah v pridružena podjetja
c) Drugi prevrednotovalni fianančni odhodki
11 Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti
a) Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do podjetjih v skupini razen v pridruženih podjetjih
b) Finančni prihodki za obresti in iz drugih obveznosti do pridruženih podjetjih
c) Drugi finančni prihodki za obresti in iz drugih obveznosti
Poslovni izid iz rednega delovanja
12 Davek iz dobička iz rednega delovanja
13 Čisti poslovni izid iz rednega delovanja
14 Izredni prihodki
15 Izredni odhodki
a) Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka
b) Izredni odhodki za prevrednotovalni popravek kapitala
16 Poslovni izid zunaj rednega delovanja
17 Davek iz dobička zunaj rednega delovanja
18 Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah
19 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
20 Preneseni dobiček (Prenesena izguba)
21 Zmanjšanje (sprostitev) kapitalskih rezerv
22 Zmanjšanje (sprostitev rezerv iz dobička ločeno po posameznih vrstah teh rezerv
23 Povečanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobička ločeno po vrstah teh rezerv
24 Bilančni dobiček/Bilančna izguba
Postavke, ki pri posameznem podjetju ne pridejo v poštev, se v poročilu ne navajajo.
Srednja in velika podjetja razčlenjujejo čiste prihodke še na prihodke, dosežene na domačem in na tujem trgu. Podjetja, ki niso odvisna ali obvladovana, ne razčlenjujejo postavk od 7 do 11.
Izkaz finančnega izida od 1.1. do 31.12.2002 (različica II)
2002 2001
A FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
a) Pritoki pri poslovanju:
Poslovni prihodki
Izredni prihodki, ki se nanašajo na poslovanje
Začetne manj končne poslovne terjatve
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve
b) Odtoki pri poslovanju:
Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoročnih rezervacij
Izredni odhodki, ki se nanašajo na poslovanje
Davek iz dobičke in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih
Končne manj začetne zaloge
Začetne manj končne pasivne kratkoročne časovne razmejitve
c) Prebitek pritokov pri poslovanju (ali prebitek odtokov pri poslovanju)
B FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU:
a) Pritoki pri naložbenju
Finančni prihodki, ki se nanašajo na naložbenje
Izredni prihodki, ki se nanašajo na naložbenje
Pobotano zmanjšanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev
Pobotano zmanjšanje opredmetenih osnovnih sredstev
Pobotano zmanjšanje dolgoročnih finančnih naložb
Pobotano zmanjšanje kratkoročnih finančnih naložb
b) Odtoki pri naložbenju
Finančni odhodki, ki se nanašajo na naložbenje
Izredni odhodki, ki se nanašajo na naložbenje
Pobotano povečanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev
Pobotano povečanje opredmetenih osnovnih sredstev
Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih naložb
Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih naložb
c) Prebitek pritokov pri naložbenju (ali prebitek odtokov pri naložbenju)
C FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
a) Pritoki pri financiranju
Finančni prihodki, ki se nanašajo na financiranje
Izredni prihodki, ki se nanašajo na financiranje
Povečanje kapitala
Pobotano povečanje dolgoročnih rezervacij
Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih dolgov
Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih dolgov
b) Odtoki pri financiranju
Finančni odhodki, ki se nanašajo na financiranje
Izredni odhodki, ki se nanašajo na financiranje
Zmanjšanje kapitala
Pobotano zmanjšanje dolgoročnih rezervacij
Pobotano zmanjšanje dolgoročnih finančnih dolgov
Pobotano zmanjšanje kratkoročnih finančnih dolgov
Zmanjšanje obveznosti do lastnikov iz delitve dobička
c) Prebitek pritokov pri financiranju (ali prebitek odtokov pri financiranju)
Č Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov
FINANČNI IZID V OBDOBJU
Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov
Posebej razkriti povečanje osnovnih sredstev in kapitala v primeru povečanja kapitala s stvarnim vložkom (naložbenje in financiranje brez denarnih sredstev) in podobne stvari .
Glej SRS 26.12
Prikaži samo tiste postavke, ki pridejo v poštev, ali povečanje ali zmanjšanje
Izkaz gibanja kapitala od 1.1. do 31.12.2002
Začetno stanje Premiki v kapital Premiki v kapitalu Premiki iz kapitala Končno stanje
I. Vpoklicani kapital
1. Osnovni kapital
2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka)
II. Kapitalske rezerve
III. Rezerve iz dobička
1. Zakonske rezerve
2. Rezerve za lastne deleže
3. Statutarne rezerve
4. Druge rezerve iz dobička
IV. Preneseni čisti poslovni izid
V. Čisti poslovni izid poslovnega leta
VI. Prevrednotovalni popravki kapitala
1. Splošni prevredotovalni popravek kapitala
2. Posebni prevredotovalni popravek kapitala
Potrebno navesti iz kakšnega naslova je povečanje ali zmanjšanje ( SRS 26.5)
Posebni prevrednotovalni popravek kapitala:
Začetno stanje Premiki v kapital Premiki iz kapitala Končno stanje
iz naslova okrepitev osnovnih sredstev
iz naslova okrepitev dolgoročnih finančnih naložb
iz naslova okrepitev kratkoročnih finančnih naložb
iz naslova oslabitev dolgoročnih dolgov
iz naslova oslabitev kratkoročnih dolgov
Skupaj
Dodatek k izkazu gibanja kapitala je bilančni dobiček:
Čisti poslovni izid poslovnega leta
+ preneseni čisti dobiček
+ zmanjšanje rezerv iz dobičke
- Povečanje rezerv iz dobička – sklep uprave
= bilančni dobiček skupščina razporedi
- Za delničarje
- v druge rezerve
- za prenos v drugo leto
- za druge namene
Predlog izplačila bilančnega dobička
Čisti dobiček na delnico
V izkazu poslovnega izida so že zajete postavke od čistega poslovnega izida do bilančnega dobička. V dodatku je lahko tudi le predlog razporeditev.
Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev
Podlaga za sestavitev računovodskih izkazov
Računovodski izkazi v tem poročilu so sestavljeni na osnovi Slovenskih računovodskih standardov 2001, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo. Pri tem so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov, časovna neomejenost delovanja, ter upoštevanje resnične in poštene predstavitve v razmerah spreminjanja vrednosti evra in posamičnih cen.
Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenja so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost.
Poleg Slovenskih računovodskih standardov so podlaga za sestavitev računovodskih izkazov družbe tudi …….. ( velja za banke, PIDe, Zavarovalnice, BPH itd.
.
Računovodski izkazi za leto 2002 zaradi prehoda na nove računovodske standarde niso primerljivi z izkazi za leto 2001. Pri izdelavi računovodskih izkazov za leto 2002 se informacije za prejšnje obračunsko obdobje niso preračunale po novih slovenskih standardih, ampak so se podatki glede na način izkazovanja smiselno prikazali v ustreznih postavkah izidov, pri čemer se je upoštevalo pravilo pomembnosti. Poslovni izidi preteklega obdobja so ostali nespremenjeni. (Pojasnilo strokovnega sveta SIR št. 1 k SRS 24, SRS 25, SRS 26 )
Računovodski izkazi so sestavljeni v slovenskih tolarjih, zaokroženi so na tisoč enot.
Izpostavljenost in obvladovanje tveganj
Valutno tveganje
Valutno tveganje je tveganje, da bo vrednost finančnih instrumentov nihala zaradi spremembe deviznih tečajev.
(Opisati, v katerih primerih se pojavljajo valutna tveganja in kako jih družba obvladuje)
Obrestno tveganje
Obrestno tveganje je tveganje, da bo vrednost finančnega instrumenta nihala zaradi spremembe tržnih obrestnih mer.
(Opisati, v katerih primerih se pojavljajo obrestna tveganja in kako jih družba obvladuje)
Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje, da stranka, vključena v pogodbo o finančnem instrumentu, ne bo izpolnila obveznosti in bo družbi povzročila finančno izgubo.
(Opisati, v katerih primerih se pojavljajo kreditna tveganja in kako jih družba obvladuje)
Plačilnosposobnostno tveganje
Plačilnosposobnostno tveganje je tveganje, da bo podjetje naletelo na težave pri zbiranju finančnih sredstev, potrebnih za izpolnitev finančnih obveznosti.
(Opisati, v katerih primerih se pojavljajo plačilnosposobnostna tveganja in kako jih družba obvladuje)
Razkriti izpostavljenost morebitnim drugim tveganjem in opisati, kako jih družba obvladuje.
Tečaj in način preračuna v domačo valuto
(Opisati po katerem tečaju so preračunane terjatve, obveznosti, denarna sredstva)
Sestav področnega in območnega odsek.
V primeru, da ima družba tako dejavnost in take trge, da lahko določi odseke, je potrebno opisati način sestave odsekov.
Družba izkazuje računovodske podatke po odsekih, ki zajemajo:
Področni odseki:
Območni odseki:
Spremembe računovodskih usmeritev in računovodskih ocen
Potrebno je pojasniti morebitne spremembe računovodske usmeritve in računovodske ocene: vrsta, razlog, znesek, vpliv na posamezno postavko
Popravek bistvene napake
vrsta, znesek za posamezno postavko.
Ustavljeno poslovanje
Podjetje, ki ustavlja poslovanje mora razkriti vsa sredstva in obveznosti ter prihodke in odhodke ki se na ustavljeno poslovanje nanašajo.
Neopredmetena dolgoročna sredstva
Neopredmetena dolgoročna sredstva zajemajo naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine, dolgoročno odložene stroške in naložbe v dobro ime prevzetega podjetja .
Neopredmeteno dolgoročno sredstvo se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. V nabavno vrednost se vštevajo tudi uvozne in nevračljive nakupne dajatve.
Nabavno vrednost sestavljajo tudi obresti do nastanka neopredmetenega dolgoročnega sredstva. .(če je tako sprejeto)
Nabavno vrednost neopredmetenega dolgoročnega sredstva, nastalega v podjetju, tvorijo stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izdelava, in posredni stroški njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati.
Opisati, kaj sestavlja nabavno vrednost v primeru drugih načinov pridobitve
Nepredmetena dolgoročna sredstva se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo. (opisati, če gre za primer iz SRS 2.29)
(opis metode vrednotenja v primeru slabitve)
Opredmetena osnovna sredstva
Opredmeteno osnovno sredstvo se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve.
Nabavno vrednost sestavljajo tudi obresti od posojil za pridobitev opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo.(če je tako sprejeto)
Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v podjetju, tvorijo stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izdelava, in posredni stroški njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati.
Opisati, kaj sestavlja nabavno vrednost v primeru drugih načinov pridobitve
Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi finančnega najema, je sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev skupine, ki ji pripada. Njegova nabavna vrednost je enaka pošteni vrednosti ali sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin, in sicer tisti, ki je manjša.
(opis metode vrednotenja v primeru slabitve, okrepitve).
Razlika med čisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, če je prva večja od druge, oziroma med prevrednotovalne poslovne odhodke, če je druga večja od prve.
Kasneje nastali stroški v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi
Stroški, ki kasneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi; pri tem stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, najprej zmanjšajo do takrat obračunani amortizacijski popravek njegove vrednosti.
Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Pripoznajo se kot odhodki, kadar se pojavijo.
Razložiti morebitno drugačno ureditev
Amortizacija
Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in neopredmetenega dolgoročnega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem.
Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko se je začelo uporabljati za opravljanje dejavnosti, za katero je namenjeno.
Preostala vrednost
Neopredmeteno dolgoročno sredstvo se začne amortizirati, ko je na voljo za uporabo.
Amortizacijske stopnje temeljijo na življenjski dobi sredstev in znašajo:
v %
Neopredmetena dolgoročna sredstva
Gradbeni objekti
Oprema
...
Stroški amortizacije s finančnim najemom pridobljenih osnovnih sredstev se obračunajo posebej.
V primeru okrepitve sredstev v preteklem obdobju se del amortizacije iz te razlike pokriva v breme posebnega prevrednotovalnega popravka kapitala.
Zmanjšanje vrednosti amortizirljivih sredstev zaradi oslabitve ni strošek amortizacije, temveč prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi z amortizirljivimi sredstvi, razen če je bil pri njihovi prejšnji okrepitvi povečan prevrednotovalni popravek kapitala. V takem primeru ga je treba porabiti, preden se za razliko poveča prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi s temi sredstvi.
Finančne naložbe
Dolgoročne finančne naložbe
Dolgoročna finančna naložba v kapital, lastniški vrednostni papirji drugih podjetij ali dolžniški vrednostni papirji drugih podjetij ali države se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki je enaka bodisi plačanemu znesku denarja ali njegovih ustreznikov bodisi pošteni vrednosti drugih nadomestil za nakup, ki jih je dal naložbenik, na dan menjave, povečani za stroške, ki jih je mogoče pripisati neposredno naložbi.
Dolgoročne finančne naložbe v kapital odvisnih in pridruženih podjetij, ki so zajete v skupinske računovodske izkaze, se v posamičnih računovodskih izkazih vrednotijo po kapitalski metodi, tako da se letno povečujejo za tisti del čistega dobička odvisnih podjetij, ki pripada obvladujočemu podjetju. Za učinek prevrednotenja se poveča prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi z dolgoročnimi finančnimi naložbami, lahko pa se podjetje tudi odloči, da za učinek prevrednotenja poveča finančne prihodke. Kasneje prejeti deleži v dobičku zmanjšujejo prvotno izkazano povečanje finančne naložbe na podlagi udeležbe v dobičku.
Dolgoročne finančne naložbe v podjetja, ki niso zajeta v skupinske računovodske izkaze, se v posamičnih računovodskih izkazih vrednotijo po naložbeni metodi in se letno ne povečujejo za tisti čisti del dobička, ki jim pripada; nakazani deleži v dobičku se obravnavajo zunaj njih in povečujejo finančne prihodke.
Morebitna sprememba računovodske usmeritve – Kapitalska metoda za tiste družbe, kjer je lastniški delež več kot 20%, prej več kot 50% – izračunan učinek – kje je izkazan
Dolgoročne finančne naložbe, ki se prerazvrstijo med kratkoročne finančne naložbe, se prenašajo mednje posamič po knjigovodski vrednosti.
Kratkoročne finančne naložbe...
Kratkoročna finančna naložba v lastniške vrednostne papirje drugih podjetij in dolžniške vrednostne papirje podjetij ali države se ob začetnem merjenju ovrednoti po nabavni vrednosti.
Opiši računovodsko usmeritev določitev nabavne vrednosti ter kasneje knjigovodske vrednosti, poštene vrednosti in odplačne vrednosti za pomembne kratkoročne finančne naložbe
Za vsako vrsto kratkoročnih finančnih naložb se razkrivajo informacije o izpostavljenosti različnim vrstam tveganj ter o obsegu in vrsti finančnih instrumentov, za varovanje pred tveganjem
Terjatve
Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.
Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v zvezi s stvarmi, na katere se nanašajo. Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva so v isti skupini kot opredmetena osnovna sredstva, dani predujmi za neopredmetena dolgoročna sredstva so sestavni del neopredmetenih dolgoročnih sredstev, dani predujmi za zaloge pa sestavni del zalog. Terjatve v posesti za trgovanje so sestavni del kratkoročnih finančnih naložb.
Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se šteje kot dvomljive, če se je zaradi njih začel sodni postopek, pa kot sporne terjatve.
Opiši metodo oblikovanja popravkov vrednosti terjatev
Zaloge
Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave.
Količinska enota proizvoda oziroma nedokončane proizvodnje se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po proizvajalnih stroških v širšem ali ožjem pomenu, lahko pa se v utemeljenih okoliščinah ovrednoti z zoženo lastno ceno kot eno skrajnostjo oziroma s spremenljivimi proizvajalnimi stroški v ožjem pomenu kot drugo skrajnostjo.
V nabavno vrednost količinske enote nedokončane proizvodnje in proizvodov se vštevajo tudi obresti od dobljenih posojil, s katerimi se financirajo takšne zaloge. (obrazložiti razloge)
Če se cene v obračunskem obdobju na novo nabavljenih količinskih enot ali stroški na novo proizvedenih količinskih enot razlikujejo od cen oziroma stroškov količinskih enot iste vrste v zalogi, se lahko med letom za zmanjševanje teh količin uporablja metoda drsečih povprečnih cen, metoda tehtanih povprečnih cen, metoda zaporednih cen (fifo), metoda obratnozaporednih cen (lifo) ali kaka druga metoda.
Zaloge se vodijo po stalnih cenah, posebej se obračunavajo odmiki po skupinah sorodnih stvari v zalogi oziroma posebej po posameznih projektih. Odmiki od stalnih cen se izračunavajo tako, da je zadoščeno sprotnemu vrednotenju zalog po metodi iz prejšnjega odstavka.
Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če knjigovodska vrednost, vključno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah oziroma stroškovnih cenah, presega njihovo tržno vrednost.
Opis prevrednotenja navzgor v primeru uporabe druge metode razen FIFO SRS 4.20
Denarna sredstva
Denarna sredstva sestavlja gotovina, knjižni denar in denar na poti. Gotovina je denar v blagajni, in sicer v obliki bankovcev, kovancev in prejetih čekov oziroma takoj udenarljivih vrednostnih papirjev. Knjižni denar je denar na računih pri banki ali drugi finančni inštituciji, ki se lahko uporablja za plačevanje. Sestavljajo ga takoj razpoložljiva denarna sredstva in denarna sredstva, vezana na odpoklic. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezni račun pri banki ali drugi finančni inštituciji in se istega dne še ne vpiše kot dobroimetje pri njej.
Knjigovodska vrednost denarnega sredstva je enaka njegovi začetni nominalni vrednosti, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju. Denarno sredstvo, izraženo v tuji valuti, se prevede v domačo valuto po menjalnem tečaju na dan prejema.
Prevrednotenje denarnih sredstev se izvrši v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, če se po prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveča ali zmanjša prvotno izkazano vrednost in predstavlja redni finančni prihodek oziroma redni finančni odhodek.
Kapital
Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let, prevrednotovalni popravek kapitala in prehodno še ne razdeljeni čisti dobiček ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta.
Osnovni kapital se vodi v domači valuti.
Dolgoročne rezervacije
Dolgoročne rezervacije so lahko dolgoročne rezervacije na račun dolgoročno odloženih prihodkov ali dolgoročne rezervacije na račun dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov.
Opisati način merjenja dolgoročnih rezervacij, ki pridejo v poštev
Dolgovi
Dolgovi so finančni in poslovni, kratkoročni in dolgoročni.
Vsi dolgovi se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev ali poplačilo kakega poslovnega dolga, v primeru poslovnih dolgov pa v primeru dolgoročnih dolgov prejem praviloma opredmetenih osnovnih sredstev, v primeru kratkoročnih dolgov pa prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo oziroma obračunani strošek, odhodek ali delež v poslovnem izidu.
Dolgoročni dolgovi se povečujejo za pripisane obresti ali zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave, če o tem obstaja sporazum z upnikom. Knjigovodska vrednost dolgoročnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjšani za odplačila glavnice in prenose med kratkoročne dolgove, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju dolgoročnih dolgov.
Knjigovodska vrednost kratkoročnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, popravljeni za njihova povečanja ali zmanjšanja skladno s sporazumi z upniki, dokler se ne pojavi potreba po njihovem prevrednotenju.
Kratkoročne in dolgoročne obveznosti vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo. Obveznosti se kasneje povečujejo s pripisanimi donosi (obresti, druga nadomestila), za katere obstaja sporazum z upnikom. Obveznosti se zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave v dogovoru z upnikom. Dolgoročne obveznosti se zmanjšujejo tudi za tisti del, ki bo moral biti poplačan v manj kot letu dni, kar se izkazuje med kratkoročnimi obveznostmi.
Kratkoročne časovne razmejitve
Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške in kratkoročno nezaračunane prihodke.
Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške in kratkoročno odložene prihodke.
opisati način merjenja pri postavkah, ki pridejo v poštev
Pripoznavanje prihodkov
Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je povečanje mogoče zanesljivo izmeriti.
Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku.
Poslovni prihodki:
Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi zgodnejšega plačila.
Prihodki od opravljenih storitev, razen od opravljenih storitev, ki vodijo do finančnih prihodkov se merijo po prodajnih cenah dokončanih storitev, ali po prodajnih cenah nedokončanih storitev glede na stopnjo njihove dokončnosti.
Vključiti morebitne druge primere pridobivanja prihodkov (gradbene pogodbe, dotacije, subvencije..)
Prevrenotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev ob upoštevanju predhodnega prevrednotovalnega popravka kapitala iz naslova predhodne okrepitve sredstev.
Finančni prihodki:
Finančni prihodki so prihodki iz naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami.
Finančni prihodki se priznavajo ob obračunu ne glede na prejemke, če ne obstaja utemeljen dvom glede njihove velikosti, zapadlosti v plačilo in poplačljivosti.
Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem ter glede na neodplačni del glavnice in veljavno obrestno mero.
Dividende, dosežene v odvisnih podjetjih, se upoštevajo, ko je obračunan delež v čistem dobičku odvisnih podjetij, dividende pridruženih podjetij pa, ko so izplačane.
Prevrednotovalni finančni prihodki se pojavijo ob odtujitvi dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb ob upoštevanju predhodnega prevrednotovalnega popravka kapitala iz naslova predhodne okrepitve finančnih naložb
Izredni prihodki:
Izredne prihodke sestavljajo neobičajne postavke. Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih.
Pripoznavanje odhodkov
Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.
Poslovni odhodki:
Poslovni odhodki se pripoznajo, ko se stroški ne zadržujejo več v vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje oziroma, ko je trgovsko blago prodano.
Poslovni odhodki so v načelu enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju, povečanim za stroške, ki se zadržujejo v začetnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje ter zmanjšanim za stroške, ki se zadržujejo v končnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje. V poslovne odhodke se všteva tudi nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga in materiala.
Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznavajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na poslovni izid.
Prevrednotovanje stroškov amortizacije, materiala in storitev ter stroškov dela povečujejo prevrednotovalne poslovne odhodke.
Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve ( takšno naravo ima pri osnovnih sredstvih primanjkljaj njihove prodajne cene v primerjavi s knjigovodsko vrednostjo.(če je potrebno kaj razkriti v zvezi s odprodajo osnovnega sredstva.)
Finančni odhodki:
Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje.
Finančni odhodki se pripoznajo po obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi.
Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavijo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve ter v zvezi z okrepitvijo dolgoročnih in kratkoročnih dolgov.
Izredni odhodki:
Izredne odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih.
Med izredne odhodke sodi tudi prevrednotovalni popravek poslovnega izida, ki skladno s finančnim pojmovanjem kapitala ohranja njegovo kupno moč, merjeno v evrih.
Druga razkritja v zvezi s prihodki in odhodki
Deleži v dobičku, ki jih skupščina določi tistim, ki niso lastniki
Podatki v zvezi s programi drugih dolgoročnih zaslužkov zaposlencev zunaj odpravnin, programi, določbe v zvezi z njimi, kritje, uporabniki programov.
Zahteve zaposlenih po izplačilih, ki jim podjetje nasprotuje
Oblikovanje kratkoročnih rezervacij iz naslova prevrednotovanja stroškov dela zaradi upoštevanja poslovnega izida
Izkaz finančnega izida
Izkaz finančnega izida je sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance stanja na dan 31.12.2002 in bilance stanja na dan 31.12.2001 in iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2002 ter iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov in za ustrezno razčlenitev pomembnejših postavk.
V primeru uporabe neposredne metode naj družba pojasni, kako zagotavlja podatke
Razčlenitve in pojasnila k računovodskim izkazom
Bilanca stanja
Neopredmetena dolgoročna sredstva
Dobro ime Dolgoročno odloženi stroški poslovanja Dolgoročno odloženi stroški razvijanja Dolgoročne premoženjske pravice Druga neopredmetena dolgoročna sredstva Neopredmetena dolgoročna sredstva v izdelavi Predujmi za neopredmetena dolgoročna sredstva Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 31.12.2001
Nabava, aktiviranja
Odtujitve, odpisi, aktiviranja
Prevrednotovanje
Stanje 31.12.2002
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 31.12.2001
Nabava
Odtujitve in odpisi
Amortizacija
Amortizacija prevrednotovanja
Stanje 31.12.2002
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 31.12.2001
Stanje 31.12.2002
• Posebej prikaži za vsako pomembno neopredmeteno dolgoročno sredstvo preostalo dobo amortiziranja,
• začetno pripoznana vrednost sredstva pridobljenega z državno podporo
• Knjigovodska vrednost sredstva z omejeno lastninsko pravico
• Knjigovodska vrednost sredstva danega v poroštvo
• Znesek obvez za pridobitev neopredmetenega dolgoročnega sredstva
Opredmetena osnovna sredstva
Zemljišča Zgradbe Oprema Osnovna sredstva v pridobivanju Predujmi Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 31.12.2001
Nabava, aktiviranja
Odtujitve, odpisi, aktiviranja
Prevrednotovanje
Stanje 31.12.2002
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 31.12.2001
Nabava
Odtujitve in odpisi
Amortizacija
Amortizacija prevrednotovanja
Stanje 31.12.2002
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 31.12.2001
Stanje 31.12.2002
• Prevrednotenje – okrepitev slabitev, podlaga, sodelovanje neodvisnega cenilca, datum zadnjega prevrednotenja, učinki,
• Posebej prikaži sredstva v finančnem najemu
• Obstoj in znesek pravnih omejitev – zastava, hipoteke
• Znesek finančnih obvez zaradi nakupa opredmetenih osnovnih sredstev za vsa opredmetena sredstva skupaj)
Dolgoročne finančne naložbe
Naziv Delnice in deleži podjetij v skupini Delnice in deleži pridruženih podjetij Druge delnice in deleži Druge dolgoročne finančne naložbe Dolgoročno dana posojila podjetjem v skupini Dolgoročno dana posojila drugim Dolgoročni depoziti Odkupjene lastne delnice Skupaj
KOSMATA VREDNOST
Stanje 1.1.2002
Povečanje
Zmanjšanje
Prevrednotovanje
Stanje 31.12.2002
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1.1.2002
Povečanje
Zmanjšanje
Stanje 31.12.2002
Čista vrednost01.01.02
Čista vrednost31.12.02
Pomembni podatki za vsako od podjetij, v katerih kapitalu je podjetje udeleženo z najmanj 20%:
• Ločeno prikazati za odvisna in za pridružena podjetja
a. Firma in sedež
b. Delež (%), s katerim je udeležen v njegovem kapitalu in deleži glasovalne moči, če se od kapitalskih razlikujejo
c. Višina lastnega kapitala in njegov poslovni izid v poslovnem letu
d. Zakaj posamezno odvisno podjetje ni uskupinjeno, narava razmerja med obvladujočim in posameznim odvisnim podjetjem, v katerem obvladujoče nima več kot polovico glasovalne moči
• Sprememba računovodske usmeritve – vrsta, razlog, znesek
• Prevrednotenje dolgoročnih finančnih naložb - datum zadnjega prevrednotenja, sodelovanje neodvisnega ocenjevalca, gibanje prevrednotovalnega popravka kapitala, gibanje prevrednotovalnih finančnih prihodkov, odhodkov, prenos ustreznega prevrednotovalnega porpavka kapitala med finančne prihodke pri odtujitvi dolgoročne finančne naložbe.
• Razlog za prerazporeditev s poštene na odplačno vrednost
• Zapadle, pa še ne udenarjene naložbe
Zaloge
• Popisni presežki in primanjkljaji, če so pomembni
• Če so zaloge zastavljene kot jamstvo za obveznosti
Poslovne terjatve
• Prevrednotenje terjatev – datum prevrednotenja, gibanje pavšalnega popravka terjatev in njegova realnost
• Razčlenitev terjatev po rokih zapadlost
• Razčlenitev na zavarovane in nezavarovane terjatve
Kratkoročne finančne naložbe
• V zvezi s prevrednotenjem - gibanje prevrednotovalnih finančnih odhodkov
• Gibanje prevrednotovalnega popravka kapitala
• Prenos ustreznega prevrednotovalnega popravka kapitala med fiančne prihodke
Aktivne časovne razmejitve
• Podatki v zvezi z oblikovanjem kratkoročnih časovnih razmejitev
Kapital
• Znesek dividend nabiralnih (kumulativnih) ali prednostnih delnic, ki še niso bile izplačane.
• V primeru dividend za poslovno leto, če so predlagane in objavljene po dnevu bilance stanja in pred odobritvijo izkazov – preračunati in razkriti.
• Tehtano povprečno št. navadnih delnic – aktivnih v obračunskem obdobju. V izkazu gibanja kapitala
• Popravljen čisti dobiček na delnico ter osnovni in popravljeni čisti dobiček (izguba) na delnico za vse razrede – števec in imenovalec.
• Razkriti vse pričakovane spremembe v zvezi s kapitalom – odobreni – pogojno povečanje, lastne delnice - % od osnovnega kapitala
Potrebna so vsa pomembna razkritja v zvezi s kapitalom tudi za d.o.o.
Rezervacije
Gibanje dolgoročnih rezervacij v letu 2002:
Stanje 1.1.2002 Črpanje in sproščanje Oblikovanje Stanje 31.12.2002
Skupaj
Razlike med oblikovanjem in črpanjem v poslovnem letu – tako načrtovanim kot uresničenim
Dolgoročni dolgovi
• Razčleniti na zavarovane in nezavarovane dolgove, pri zavarovanih tudi podatki o načinu zagotovitve stvarnega jamstva,
• Pri dolgovih v skupini imena in države povezanih podjetij ter zneski.
• Datum zapadlosti v plačilo ter obrestna mera in drugi pogoji
• Višina vseh obveznosti z rokom dospelosti , daljšim od pet let, ločeno za vsako bilančno postavko bilančne in zabilančne obveznosti
• Poštena vrednost za vsako vrsto dolgoročnih dolgov, če to ni možno, se poroča le o glavnih značilnostih posamezne vrste dolgoročnega dolga ter da poštene vrednosti ni bilo mogoče ugotoviti in zakaj.
• Podatki v zvezi z ocenjevanjem njihove poštene vrednosti
• Pri izdaji vrednostnih papirjev s pravico do udeležbe v dobičku oziroma pravico do zamenjave za delnice za vsako od teh vrst papirjev , njihovo število in pravice, ki iz njih izhajajo
Kratkoročni dolgovi
• Razčleniti na zavarovane in nezavarovane dolgove, pri zavarovanih tudi podatki o načinu zagotovitve stvarnega jamstva,
• Pri dolgovih v skupini imena in države povezanih podjetij ter zneski.
• Datum zapadlosti v plačilo ter obrestna mera in drugi pogoji ( redna, zamujena plačila)
• Poštena vrednost za vsako vrsto dolgoročnih dolgov, če to ni možno, se poroča le o glavnih značilnostih posamezne vrste dolgoročnega dolga ter da poštene vrednosti ni bilo mogoče ugotoviti in zakaj.
• Podatki v zvezi z ocenjevanjem njihove poštene vrednosti
Pasivne časovne razmejitve
• Podatki v zvezi z oblikovanjem kratkoročnih časovnih razmejitev.
• Razlike med oblikovanjem in črpanjem v poslovnem letu, tako načrtovanim kot uresničenim.
Zabilančna sredstva / obveznosti
Izkaz poslovnega izida
Stroški po naravnih vrstah oziroma po funkcionalnih skupinah, če niso predstavljeni v izkazu poslovnega izida:
Primer po funkcionalnih skupinah
2002 2001
Čisti prihodki od prodaje
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala
Proizvajalni stroški prodanih proizvodov
Kosmati poslovni izid od prodaje
Stroški prodajanja
Stroški splošnih dejavnosti
- normalni stroški splošnih dejavnosti
- prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstvih
- - prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
Drugi poslovni prihodki
Poslovni izid iz rednega delovanja
Čisti prihodki od prodaje
• Prihodki od izvoza in domači prihodki
• Če je razkritje posameznih postavk prihodkov zaradi njihovega obsega, njihove vrste ali njihovih posledic pomembno za pojasnitev dosežkov v obračunskem obdobju, se obseg in znesek takšnih postavk razkrijeta vsak posebej.
Čisti poslovni izid po preračunu kapitala s pomočjo EUR in cen življenjskih potrebščin
Znesek kapitala % rasti
Izračunan učinek Zmanjšan poslovni izid – čisti dobiček
Kapital –vse kategorije, razen tekočega dobička (za preračun EUR)
Kapital –vse kategorije, razen tekočega dobička(za ŽP)
Druga razkritja
Podatki po odsekih
Podatki o skupinah oseb
Imena članov uprave in drugih organov.
Poslovne terjatve do članov uprave, nadzornega sveta in notranjih lastnikov in zaposleni po individualni pogodbi .
• Dolgoročni in kratkoročni dolgovi podjetja do teh skupin.
• Skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcij oziroma nalog prejele v poslovnem letu skupine oseb po ZGD oziroma razkritje zaslužkov in deležev v dobičku, ki pripadajo članom uprave in drugim organom.
• Podatki o predujmih in posojilih (ki jih je podjetje odobrilo) ter poroštva podjetja za obveznosti teh oseb.
Pojasnilo: Razkriti je potrebno v skupnih zneskih za posamezno skupino, ne poimensko.
Kazalniki
Priloga k izkazom obvezno vsebuje naslednje kazalnike: ( iz standardov)
• stopnja lastniškosti financiranja: kapital / obveznosti do virov sredstev;
• stopnja dolgoročnosti financiranja: vsota kapitala in dolgoročnih dolgov (skupaj z dolgoročnimi rezervacijami) / obveznosti do virov sredstev;
• stopnja osnovnosti investiranja: osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) / sredstva
• stopnja dolgoročnosti investiranja: vsota osnovnih sredstev (po neodpisani vrednosti), dolgoročnih finančnih naložb in dolgoročnih poslovnih terjatev / sredstva;
• koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev: kapital / osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti);
• koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient): likvidna sredstva / kratkoročne obveznosti;
• koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient): vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev / kratkoročne obveznosti;
• koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient): kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti;
• koeficient gospodarnosti poslovanja: poslovni prihodki / poslovni odhodki;
• koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala: čisti dobiček v poslovnem letu / povprečni kapital (brez čistega poslovnega izida proučevanega leta);
• koeficient dividendnosti osnovnega kapitala: vsota dividend za poslovno leto / povprečni osnovni kapital.
