Naslov teme: ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI
933 25.10.2000 - 09:41h / Ostalo / Avtor: antisindikalist / 60 / 5
Delavec se odpravlja v zasluženi pokoj. Po naši kolektivni pogodbi mu pripada odpravnina v višini treh povprečnih plač v državi ali treh njegovih plač, če je to več. Recimo, da znaša njegova zadnja plača 250.000 SIT in mu po tej logiki pripada 750.000 SIT (namesto 580.000 + drobiž).
Davčno priznan odhodek v te namene je po uredbi z dolgim naslovom za oktober "00 571.569 SIT. Glede na zakona o prispevkih in o dohodnini (naj mi bo oproščeno, ker mislim, da s površno uporabo imen predpisov ne škodim razumevanju) je potrebno, v primeru, da spoštujemo našo kolektivno pogodbo, na razliko (nekaj več kot 178 tisoč SIT) obračunati davke in prispevke, kar znese kakih 100.000 SIT zraven. Baje si te vsote (178+100) ne smemo šteti kot davčno priznan odhodek, kar je dodatnih 70.000 SIT pri davku iz dobička.
Ukvarjam se z mislijo, da bi delavcu izplačali davčno priznani znesek, za ostanek pa ga napotili na tožbo (nenazadnje je kolektivna pogodba obveznost podjetja, čeprav imamo očitno predpise, ki so to uspeli vsaj delno negirati). Zanima me, ali gre tudi v primeru, ko bi nam plačilo razlike odpravnine do višine s kolektivno pogodbo določenega zneska naložilo sodišče, za poslovno nepotrebni strošek (in je za ta znesek potrebno povečati davčno osnovo za davek na dobiček pravnih oseb) ter ali bi tudi v tem primeru morali plačati prispevke?
Davčno priznan odhodek v te namene je po uredbi z dolgim naslovom za oktober "00 571.569 SIT. Glede na zakona o prispevkih in o dohodnini (naj mi bo oproščeno, ker mislim, da s površno uporabo imen predpisov ne škodim razumevanju) je potrebno, v primeru, da spoštujemo našo kolektivno pogodbo, na razliko (nekaj več kot 178 tisoč SIT) obračunati davke in prispevke, kar znese kakih 100.000 SIT zraven. Baje si te vsote (178+100) ne smemo šteti kot davčno priznan odhodek, kar je dodatnih 70.000 SIT pri davku iz dobička.
Ukvarjam se z mislijo, da bi delavcu izplačali davčno priznani znesek, za ostanek pa ga napotili na tožbo (nenazadnje je kolektivna pogodba obveznost podjetja, čeprav imamo očitno predpise, ki so to uspeli vsaj delno negirati). Zanima me, ali gre tudi v primeru, ko bi nam plačilo razlike odpravnine do višine s kolektivno pogodbo določenega zneska naložilo sodišče, za poslovno nepotrebni strošek (in je za ta znesek potrebno povečati davčno osnovo za davek na dobiček pravnih oseb) ter ali bi tudi v tem primeru morali plačati prispevke?
MARTIN KRPAN - 25.10.2000 - 13:28
Zanima me, kje ste našli navedbo: "Baje si te vsote (178+100) ne smemo šteti kot davčno priznan odhodek, kar je dodatnih 70.000 SIT pri davku iz dobička." Verjetno je to 21. člen ZDDPO, kjer pa morate upoštevati tudi odločbo ustavnega sodišča (UR.l. RS, št 82/97-3891) št. U-I-296/95. Brdavsom se pri pregledih na žalost ne sanja, kaj to pomeni. V preprostem jeziku ekonomista, ki mu tudi manjka nekaj pravnega znanja, to pomeni: če uradbe vlade RS ni objavljena kot zakon oz. ni v obliki zakona, potem je neustavna. In vse metanje stroškov ven iz davčnih bilanc, ki so nad vladno uredbo, je neustavno (berite: nezakonito, monopolistično, idiotistično itd.). Prav vesel bi bil, če bi se še kakšen pravnik vključi v to debato, tudi sam sem nahitro prebral navedeno problematiko in se v zadevo nisem poglobil. Mislim pa, da imam prav.
Ne vidim zakonske osnove, da si ne bi mogli tudi "razlike" odpravnine-odhodkov vpisati v "davčno bilanco" kot davčno priznane odhodke, saj v primeru, če vas bo delavec tožil, bo tožbo zanesljivo dobil!!!
črna - 25.10.2000 - 21:42
In jaz bi dodala, da če bi bil primer (ne ta), da bi se prispevki morali plačati, se na podlagi pravnomočne sodbe sodišča le tem ne bi mogli izogniti. Preverjeno od sodnega izvedenca, ki je podal ničkoliko podobnih mnenj.
grof Dracula - 25.10.2000 - 23:07
Takšnemu sodnemu izvedencu, ki blebeta neumnosti, bi takoj spil ... na dušek. Ko sem prebral Krpanov zapis, me je skoraj srčni infarkt, kaj se vse dogaja v vaši alpski vasici. Tudi mi, nesmrtni, v Transilvaniji spoštujemo ustavo.
antisindikalist - 26.10.2000 - 07:45
Problem je dvoplasten. Prvič: glede na to kako "socialna" država smo, se mi upira vsako plačevanje prispevkov, nad res nujnimi zneski. 3. člen ZPSV (po moje: zakon o prispevkih) pravi da se obračunajo prispevki pri odpravninah, ki presegajo s predpisom vlade določen znesek teh prejemkov, ki se v skladu z zakonom o dohodnini ne všetva v osnovo za davek od osebnih prejemkov. Zanima me torej, ali se plačilu prispevkov izognemo, če nam plačilo nad uredbo z dolgim imenom (UL RS 72/93, 43/94, 62/94, 7/95, 5/98) odredi sodišče (da tožbo izgubimo, mi je jasno, saj drugače ne bi razmišljal, da bi delavca napotil nanjo).
Drgič je pa problem davka iz dobička. Bradvsom se lahko kaj sanja ali ne, z njimi bosti se ne mislim. Tudi pravno nisem toliko razgledan, da bi zmogel razumeti pisarije ustavnega sodišča. Ne vem, kaj bi naj bilo to "objavljeno kot zakon", vsekakor pa uredba z dolgim imenom je objavljena v UL RS - za "lažjo" uprabo kar večkrat, vendar pa neuradni "čistopis" ni ravno problem. Je pa ustavno sodišče v UL RS 82/97-3891 dne 27.11.97 zakonodajalcu v tč. 8 naložilo, da odpravi neskladnosti v šestih mesecih po objavi. Torej je vprašanje samo še to, ali je zakonodajalec naloženo opravil, ali ne. V svoji naivnosti in strahospoštovanju do zakonodajalca privzamem, da je le-ta svojo dolžnost izvajati sklepe ustavnega sodišča izpolnil.
V zvezi z drugim problemom pa me še zanima, ali se 21. člen nanaša tudi na prispevke in davke, obračunane na izplačilo nad uredbo z dolgim imenom, ali pa zanje velja 11 člen ZDPO? Preprosto: ali si lahko kot davčno priznan odhodek pripišemo davke in prispevke, plačane za davčno nepriznan odhodek ali pa moramo na te odhodke obračunati tudi dobiček?
MARTIN KRPAN - 27.10.2000 - 12:57
Če z tožbo delavci dosežejo, da jim izplačate predpisano odpravnino, vam sodišče ne naloži plačilo prispevkov, lahko pa vam to naložijo brdavsi pri izplačilu (lahko, da se "zapičijo v višino neto izplačil in zahtevajo prispevke). Zakonodajalec še do dandanes sklepa ustavnega sodišča ni zrealiziral oz. uzakonil. Objava v UR.listu še ne pomeni, da je določena zadeva veljavna. Namesto odredbe bi to moral biti zakon oz. zakonski predpis (se opravičujem, tudi meni pravniški jezik dela težave).
Če vam bodo brdavsi vrgli ven iz davčno priznanih odhodkov neto zneske odpravnin nad uredbo, bodo isto naredili tudi z prispevki. Ne glede na iztožen znesek s sodišča.
Res je, v takšni (ne)pravni državi živimo.