Primer zadeva poslovni odnos med slovenskim davčnim zavezancem z DDV  in davčnim zavezancem z DDV iz druge države članice.
Na splošno vemo, da , če neka zaračunana storitev spada pod splošno pravilo po ZDDV-1 (prvi odstavek 25. člena ZDDV-1), je storitev obdavčljiva tam, kjer ima prejemnik storitve sedež , uporabi se klavzula: Obrnjena davčna obveznost – DDV ni obračunan po 1.odst.25. člena ZDDV-1 oziroma Reverse Charge.
S tem davčno obveznost prevalimo na prejemnika storitve iz EU, o dobavi storitve poročamo v zap.št.12 in  v RP-O.
ZDDV-1 opredeljuje še posebna pravila za določanje kraja opravljenih storitev za določene primere , ki pa imajo tudi prednost pred splošnim pravilom.

Podjetje ima dva primera:
1.Podjetje iz Slo zaračuna najem točno določenega prostora naročniku iz AT, ki je v podjetju koristilo najet prostor za team building dejavnost za svoje poslovne partnerje.
1.1.Menimo , da na izdanem računu navedemo, da gre storitev najema pod oproščeno dejavnost 44.čl, ki jo evidentiramo pod zap.15 DDV- O obrazca , ali je pravilno?.
1.2.Ali ima  zaračunan znesek vpliv na odbitni delež vstopnega DDV?
1.3. Ali nam naročnik iz AT morda lahko poda izjavo za najem prostora po 45.čl in tako lahko prevalimo obveznost obračuna po »reverse charge« nanj , in vpišemo znesek pod 12 DDV- O in izpolnimo RP-O?
 
2. V drugem primeru naročnik ne koristi točno določenega prostora, ampak se giblje v prostorih podjetja kot souporabnik prostora, zaposleni pa tudi pomagajo pri organizaciji njihovega dogodka..
Ali gre v danem primeru za storitev obdavčeno kot splošno pravilo po 1.ost.25. čl ZDDV-1. in DDV prevalitev z Reverse charge na naročnika iz AT ter izdani račun vpišemo pod zap.12 DDV-O in izpolnimo RP-O? V tem primeru menimo, da ni vpliva na odbitni delež?