Mia - 07.07.2022 - 06:49

Za vsakega vzdrževanega otroka je količnik za izračun 0,59 od minimalnega dohodka. Minimalni dohodek od 1.4.2022 znaša 421,89 eur. Torej je znesek za vzdrževanega otroka 248,92 eur. To velja le v primeru, da je dolžica samohranilka, v nasprotnem primeru se znesek prepolovi. 

Mia - 07.07.2022 - 06:59

Mogoče vam pomaga moj izračun, ki pa se sicer nanaša na leto 2021. Spremeniti morate samo zneske. 

3.odstavek 389. člena ZFPPIPP                                           1.074,43
Znesek miminalnega dohodka
 

Mia - 07.07.2022 - 06:53

Še mogoče to... če živijo v istem gospodinjstvu se smatra, da je otrok njegov vzdrževan družinski član. V primeru, da pa za njih plačuje preživnino, pa se upošteva znesek mesečne preživnine, ki jo plačuje za otroke.
 

Mia - 07.07.2022 - 07:04

Pardon, prehitro sem potrdila :). Ponovim vajo :)

3.odtavek 389.člena ZFPPIPP 
Minimalna plača                     1.074,43
Znesek minimalnega dohodka    421,89
0,59 minimalnega dohodka (26.člen ZSVarPre)           248,92

Minimalna plača                       1.074,43
76% minimalne plače                   816,57
1. otrok vzdrževan član               248,92 ( živi na istem naslovu )
2. otrok preživivnina                     120,00 ( živi na drugem naslovu )
Skupaj znesek. ki mu mora ostati           1.185,49


To je izračun za en moj primer, vi pa izračunajte po svojih podatkih. Upam, da vam pomaga. 
 

Pinkasta - 07.07.2022 - 07:42

Katere listine potrebujemo v obračunu plač, da lahko upoštevano vzdrževane družinske člane za ta izračun? Je dovolj izjava delavca ali mora biti izpis iz kakšnega urada?

anelija - 08.07.2022 - 15:30

Če gre za izvršbo, potem naj vam zaposleni dostavi izpis iz skupnega gospodinjstva, oz. če plačuje preživnino, preživninsko odločbo. 

Simbi - 08.07.2022 - 16:56

Zakon pravi, da dokazuje z javno listino 

Ana - 11.07.2022 - 09:00

http://gregorverbajs.si/program-za-izracun-izvrsbe-na-placo-izvrsba-in-stecaj/

     Splošno
Zakonska podlaga za rubež plače je 102. člen ZIZ, ki določa:
Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti je mogoče seči:
1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči;
2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.
Minimalna plača je predpisana z Zakonom o minimalni plači (ZMinP) in v obdobju od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 znaša 940,58 EUR bruto. Zakonsko določeni minimum izplačila v primeru klasične izvršbe znaša 76 % navedenega zneska oziroma 714,84 EUR neto. To je znesek, ki mora delavcu ostati po obračunu plače. Na tem mestu je pomembno dodati, da so rubljivi tudi vsi materialni stroški in regres. Dodatno so rubljivi tudi dodatki za nočno delo, delo v nedeljo in delo ob praznikih, povišanje plače, nagrade ob uspešnosti podjetja ter odpravnine.
Povedano enostavneje, delodajalec bo (če delavec nima otrok ali drugih vzdrževanih družinskih članov) izvršil rubež plače tako, da bo seštel bruto plačo delavca, ki ji bo prištel povrnitev materialnih stroškov (v večini primerov sta to povrnitev malice in potnih stroškov) ter celotnemu znesku odštel 714,84 EUR (kar je zakonsko zajamčeni minimum, ki mora po izvedenem rubežu ostati delavcu). Ostanek bo v celoti prenakazal na račun upnika.
POMEMBNO: V primeru preživninske izvršbe je zakonsko zajamčeni minimum nižji, in sicer 470,29 EUR.


2.       V primeru, da delavec preživlja družinske člane
Kot že predstavljano, je v 1. točki 102. člena ZIZ opredeljeno, da dolžniku/delavcu po realizaciji sklepa o izvršbi ostane najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne plače. Če dolžnik preživlja družinskega člana, ki ga mora preživljati po zakonu, pa se temu znesku prišteje še znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik/delavec, po zakonu, ki ureja varstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči.
Zakonsko podlago najdemo v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), in sicer je v 8. členu določeno, da znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 402,18 EUR.
V nadaljevanju so v 26. členu opredeljena merila za določitev višine minimalnega dohodka, in sicer je v 9. točki določeno, da znaša za vsakega otroka količnik 0,59 od minimalnega dohodka, kar pomeni 237,29 EUR za vsakega otroka. To se v celoti upošteva zgolj v primeru, da gre za starša samohranilca; v nasprotnem primeru se ta znesek razpolovi, saj lahko vsak od staršev prispeva polovico minimalnega dohodka za vsakega otroka.