anelija - 27.09.2023 - 11:54

Zaposleni je zaposlen za polni delovni čas in mu zato pripada 30 minutni odmor za malico. 154. člena ZDR velja za zaposlenega, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas; če bi bil zaposlen za 4 ure dnevno, mu pripada samo 15 minut odmora.

koli - 27.09.2023 - 12:10

(2) odstavek 154. člena ZDR-1:  Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 65. ali 67. členom tega zakona, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu.

Ne drži da 2 odstavek 154. člena ZDR velja le za zaposlenega, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas.
Velja tudi za vse primere po 67. členu -  to so delavci, ki delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delali polni delovni čas.
Če ima torej zaposleni zaradi bolniške krajši delovni čas, ima le sorazmeren odmor.

Živa - 27.09.2023 - 13:35

Zaposlenemu pripada 30 minut za malico - zaradi bolniške nima krajšega delovnega časa - njegova delovna obveznost je še vedno 8 ur, le da bo 5 ur delal, tri ure pa bo koristil bolniško.
 

koli - 27.09.2023 - 14:38

Živa a ste ziher? Ste prebrali 2 odstavek 154. člena ZDR-1 in 67. člen ZDR-1.
Kdo so po vaše delavci, ki delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju?
 Po moje so to vsi tisti, ki delajo krajši delovni čas, ker je zdravnik na bolniški list napisal, da so krajši delovni čas odsotni.

Barca - 27.09.2023 - 16:23

Po logiki Žive torej tudi delavci, ki so poln delovni čas v bolniški, lahko koristijo odmor za malico?
​​​​​

Živa - 28.09.2023 - 07:27

Ne, seveda nisem tega mislila. Oprla sem se na podatek, da je zaposleni delal več kot štiri ure.
Vendar imate prav, 67. člen ZDR-1 govori o primerih, ko posebni zakoni urejejo pravico delavca, da dela s skrajšim delovnim časom in sem spada (poleg invalidnosti, starševskega varstva) tudi plačana odsotnost zaradi zdravstvenih razlogov (bolniška).
Torej ne gre (kot sem mislila jaz) za krajši delovni čas v smislu pogodbe o zaposlitvi, temveč za dejansko prisotnost na delu. 

Koli, zaposleni je pokoristil slabih 12 minut odmora preveč - to mu gre seveda v delovni čas - te minute bo moral tekom meseca nadoknaditi.

 

Jocad - 28.09.2023 - 05:54

Če si v bolniški, si pač v bolniški, torej brez vseh dodatkov (prevoza, prehrane). Krajši delovni čas je zapislitev delavca za 3, 4, 5 ur na dan, ker ga za več ne potrebuješ in toliko ga tudi prijaviš. Takrat izračunavaš odmor za malico. Drugače pa delavcu pripada cel odmor - 30 minut, pa tudi če je šel 2 uri prej domov, ker je otrok zbolel.
 

koli - 28.09.2023 - 07:45

Jocad. Če dobi za 2 uri bolniški list, mu ne pripada 30 minutni odmor ampak le 22,5 min zaradi 2. odstavka 154. člena ZDR-1 in 67. člena ZDR-1.
Če gre domov brez bolniškega lista, ker koristi npr. premični prihod/odhod na delo, pa verjetno ima 30 minutni odmor priznan.

katarina - 28.09.2023 - 12:08

A takrat, recimo, ko podaljša 2 uri in v tem dnevu koristi samo 30 minut za malico, mu nekoriščen del odmora pripišete v plus ?

Noel - 28.09.2023 - 13:41

65. in 67. člen ZDR, sta zapisana v sklopu zakona, ki se imenuje "4. Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom". Samo toliko.

IN
"Po logiki Žive torej tudi delavci, ki so poln delovni čas v bolniški, lahko koristijo odmor za malico?"
1. ost 154. člena:
" Med dnevnim delom ima delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut"

koli - 28.09.2023 - 14:53

Iz knjige ZDR s komentarjem je razbrati drugačna razlaga Noel.
- Pogodbe o zaposlitvi, ki se nanašajo na delo s krajšim delovnim časom po 65. in 66. členu temeljijo na interesu 2 pogodbenih strank (delavca in delodajalca). Za ta namen je potrebno sporazumno skleniti pogodbo o zaposlitvi, v kateri se zapiše trajanje krajšega delovnega časa.
 - Zaposlitev ali delo s krajšim delovnim časom, ki ga uveljavlja delavec enostransko, pa je po 67. členu ZDR (krajši delovni čas v posebnih primerih). V tem primeru mora delodajalec omogočiti krajši delovni čas na podlagi predpisov PIZ, ZZ ali zavarovanja za starševsko varstvo. Posebne pogodbe pisat za to skrajšanje ni potrebno.
V obeh primerih gre za delo po pogodbi o zaposlitvi in v obeh primerih gre za delo s skrajšanim delovnim časom.
 

Noel - 28.09.2023 - 15:09

Poznamo klasično zaposlitev s krajšim delovnim časom, kjer se sporazumno sklene Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom,. Delodajalec potrebuje delavca za krajši delovni čas. Delavec se s tem strinja. Ali obratno. Delavec bi delal s krajšim delovnim časom in delodajalec se strinja.(vaša prva alineja)

Poznamo pa tudi drugo obliko, kjer posebni zakoni urejajo pravico delavca, da dela s krašim delovnim časom. In v tem primeru se delavec (enostransko) odloči, da bo delal krajši delovni čas. (vaša druga alineja).
Tudi v primeru te druge oblike (enostransko) je potrebno skleniti Pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas.

Vedno govorimo o obliki zaposlitve in ne o krajšem delovnem časi, zato ker je npr. otrok zbolel. V obeh primerih je potrebno skleniti pogodbo za krajši delovni čas.

Torej ponovno:65. in 67. člen ZDR, sta zapisana v sklopu zakona, ki se imenuje "4. Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom" in se uporabljata za Pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom.