anelija - 04.10.2023 - 15:36

Da.

ST - 05.10.2023 - 07:48

V gospodarstvu se lahko upošteva kolektivna pogodba dejavnosti, če je ta zavezujoča, pa se mora upoštevati. Npr. kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti, ki je zavezujoča, v 68.členu določa, da se sopotniku službena pot ne šteje v efektivni delovni čas, dobi pa dodatek za delo na oddaljenem gradbišču.

Barca - 05.10.2023 - 10:06

Saj je logično, tak delavec ni na službeni poti, ampak na poti na delovišče. Gradbeni delavci nimajo proizvodnje oz.dela na sedežu delodajalca.
Za službene poti pa velja enako kot drugje.

tina - 05.10.2023 - 07:49

To je največ 10 oz. 8 ur na dan

plip - 05.10.2023 - 08:15

Blagor se vam, ki imate panožne kolektivne pogodbe. Vidim, da vam je veliko lažje, kar se tiče povečanega obsega dela - nadure. Eni imate lahko referenčno obdobje za nadure, 12 mesečno obdobje pri neenakomerni/začasni razporeditvi in tudi očitno še en velik plus, da se vam nadure ne povečujejo z vožnjami.
Mi pa tudi, če se samovoljno odločimo upoštevati takšno kolektivno panožno pogodbo, vse dele panožne pogodbe, ki zmanjšujejo pravice zaposlenim, ne smemo upoštevati. Imamo zvezane roke.
To mi je zanimivo: ene panoge lahko, drugi pa ne smemo.

anelija - 05.10.2023 - 08:20

Z internim aktom delodajalca se da rešiti marsikaj, plip.

koli - 05.10.2023 - 09:14

Teh reči ne moreš anelija urediti z internim aktom. Interni akt delodajalca je enostransko sprejet akt s strani delodajalca. Če bi želeli urejati pravice iz ZDR, ki se jih lahko ureja s kolektivnimi pogodbami na vseh ravneh - tudi podjetniški (in so včasih manj ugodne za zaposlene), bi morali imeti sindikat. Eni smo majhna/mikro podjetja in sindikata nimamo. Imamo zvezane roke. Interni akt, ki bi to določal brez sindikata, je neveljaven.

10. člen ZDR-1: Če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sindikata, se s splošnim aktom delodajalca lahko določijo pravice, ki se v skladu s tem zakonom lahko urejajo v kolektivnih pogodbah, če so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca.
 

anelija - 05.10.2023 - 09:44

Se ne strinjam, koli. Tudi mi smo majhni in nimamo kolektivne pogodbe. Imamo pa zadeve zapisane v internih aktih, ki so v skladu z ZDR-1 ali so za zaposlenega ugodnejše. 

anelija - 05.10.2023 - 09:48

In to je potem v skladu z 10. členom ZDR-1, ki ga navajate. Pomembno je, da obseg pravic ni manjši kot po ZDR-1. 

koli - 05.10.2023 - 10:17

144. člen ZDR-1(3) Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev.
Drugi stavek pomeni manjšanje pravic zaposlenemu.
Zastavlja se tudi vprašanje, ali je ta drugi stavek sploh uskajen z Direktivo 2003/88/ES, ki določa da povprečni delovni čas za sedemdnevno obdobje, vključno z nadurami ne sme presegati 48 ur.
Zakonodajalec od nas zahteva po novem točno beleženje prihodov in odhodov (sicer bodo sankcije), po drugi strani pa je naša delovna zakonodaja pisana nejasno, neenakopravno po panogah in marsikje v nasprotju z evropsko direktivo.

koli - 05.10.2023 - 10:29

(5) odstavek 158. člena ZDR-1:  S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi, da se v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela, upošteva polni delovni čas po šestem odstavku 148. člena tega zakona kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev.
6. odst. 148. člena govori o daljšem (12 mesečnem) obdobju izravnave za neenakomerno razporejen delovni čas in začasno prerazporeditev.
Tle imamo tudi zvezane roke, saj jasno piše, da se ureja le s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Tle še tisti s sindikatom ne morejo nič spreminjat, interni akt pa sploh odpade.