Beti - 17.04.2024 - 07:47

Celotni do njenega polnega zavarovalnega časa 30 ur 

Lunca4 - 17.04.2024 - 08:49

V vašem primeru je potrebno pa malo več možganske telovadbe..., kakšen je bir razpis, sistemizacija delovnega mesta... je v osnovi 30 urni... ni tako enoznačen tale vaš problem.
Pravilo je jasno:
Če je oseba pri delodajalcu zaposlena za ½ delovnik, preostali del pa je upravičena do plačila prispevkov zaradi dela s skrajšanim delovnim lasom zaradi starševstva – tej osebi prav tako pripada polni regres za letni dopust. To je z odločbo Centra za socialno delo (do otrokovega 3. leta starosti oz. konca 1. razreda OŠ drugega otroka).
Napačna je torej domneva, da se v teh primerih izračunava sorazmerni del, glede na število ur. Tu je namreč razlika med pravico iz naslova starševskega varstva in zaposlitvijo za skrajšani delovnik. Pomembno dejstvo je, da bi v drugem primeru ta oseba načeloma preostale ure lahko bila nekje drugje zaposlena in od tam prejela preostali del regresa. Kadar pa koristi pravice starševskega varstva, pa je dolžnost delodajalca, da krije celoten regres.

ne bi se popolnoma strinjala - 17.04.2024 - 14:21

Zakonska podlaga za tole?

Popolnoma jasno je, da če imamo razpis in nekoga za 40 ur, kasneje pa gre na skrajšan delovni čas za otroke, da ima vse pravice.
Če pa imamo razpis za 30 ur in sklenemo delovno razmerje za 30 ur, nas za preostalih 10 ur pač nič ne sme zanimati, ali in kje je še zavarovana.

F.r.a.n.j.a. - 17.04.2024 - 22:33

Jaz bi se strinjala z "ne bi se popolnoma strinjala".
 

Ani - 18.04.2024 - 10:17

Jaz tudi.

Helena - 18.04.2024 - 07:59

Regres za krajši delovni čas – sorazmerni del ali polni regres?

Če delavec dela krajši delovni čas (npr. 20 ur na teden) ima tudi pravico do regresa. V tem primeru je regres za krajši delovni čas polovičen oz. sorazmeren. Poglejmo na primeru. Delavec dela krajši delovni čas za 20 ur na teden. Delodajalec bo izplačal regres v višini 1200 evrov. Regres za krajši delovni čas, ki ga bo prejel delavec v tem primeru bo 600 evrov. A pozor! Regres za krajši delovni čas ni vedno v sorazmernem deležu. Izjema so namreč primeri, ki jih določa 67. člen ZDR-1.

To so:
* delavci, ki delajo krajši delovni čas zaradi starševstva in
- delavci, ki delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali predpisi o zdravstvenem zavarovanju (na primer invalid).

To pomeni, da je v zgornjih dveh primerih, regres za krajši delovni čas poln. Se pravi – enak, kot če bi delavci delali polni delovni čas. V našem primeru bi tako na primer delavec, ki dela krajši delovni čas zaradi starševstva prejel 1200 evrov regresa in ne 600 evrov kot delavec, ki ne spada v eno izmed omenjenih izjem.

ne bi se popolnoma strinjala - 18.04.2024 - 11:10

Spet je govora o času, ko delavec dela - 20 ur na teden.

Če smo delavca zaposlili za 40 ur in potem zmanjšali zaradi starševstva (ali recimo delna invalidska) na 20 ur, zaposleni dela 20 ur, a mi pripada poln regres.
Če pa smo iskali delavca za 20 ur, pa je sam potem odprl s.p. in uveljavljal na s.p. skrajšan delovni čas, pri nas pa še vedno dela 20 ur, mu izplačamo sorazmeren regres za 20 ur. 
 

Sara - 18.04.2024 - 18:08

Če je delavec zaposlen 20 ur in 20 ur samozaposlen in koristi starševski dopust. Dela pri vas 10 ur in 10 ur samozaposlen. Starševstvo 10 ur in 10 ur. Enako je pri bolniski.

ne bi se popolnoma strinjala - 19.04.2024 - 13:06

To že, ampak regres v takem primeru ne pripada celoten.Če smo delavko zaposlili za 20 ur in uveljavlja skrajšan delovni čas, regres pripada za njeno polno zaposlitev pri nas (kar pomeni za 20 ur).