lalika - 11.04.2003 - 10:29

V višini dnevne plače za vsaki dan dopusta - gre za drugi prejemek iz DR, obračunati je treba davke in prispevke, ker gre za del plače. Prekinitev DR je po ZDR edini dopusten razlog za to početje. Legalne prakse pravzaprav ni, v preteklosti pa so tako razsojala delovna sodišča, vendar še po stari zakonodaji.

saša - 11.04.2003 - 10:47

Če delavec po svoji krivdi ni mogel izkoristiti dopust zaradi delodajalca,
mu mora le ta izplačati odškodnino za letni dopust.
Pri nas damo za tak primer na plač.listo oznako LETNI DOPUST ZA LETO 2002- ODŠKODNINA, vendar pa vseeno odvajamo vse prispevke in davke od tega, višina letnega dopusta pa je enaka urni postavki tekočega meseca izplačila.

am - 11.04.2003 - 11:54

Mislim, da se plačajo vsi prispevki in davki, tako kot pri plači razen davka na izplačane plače

lp

zali - 11.04.2003 - 12:19

Na plačilno listo daste samo postavko odškodnina za LD preteklega leta, mislim pa da ur ne prikažete, ker vam potem letno ne gredo skupaj če ga prej odjavite.
LP

kača - 11.04.2003 - 12:58

Letni dopust je pravica, ki je ni mogoče nadomestiti v denarju

MOJKA - 11.04.2003 - 13:29

SE STRINJAM S KAČO. ČE KDO MISLI ALI PA JE NENADOMESTLJIV CCA 2-3 DNI NA MESEC V POVPREČJU, PA TUDI NEKAJ NI V REDU. PRI NJEMU IN PRI DELODAJALCU.

Tomo - 12.04.2003 - 11:19

166. člen Zakona o delovnih razmerjih ZDR-1
(neveljavnost odpovedi pravici do letnega dopusta)

Izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, je neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o odškodnini za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

Pravica do letnega dopusta je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja in se ji delavec ne more odreči niti z enostransko izjavo, niti s sporazumom z delodajalcem o odpovedi pravici ali odškodnini za neizrabljeni letni dopust. Za utrditev te prepovedi, z namenom varstva delavca kot šibkejše stranke, je zakonodajalec s tem členom določil tudi najstrožjo pravno posledico za primer, če bi delavec kot šibkejša pogodbena stranka morebiti podal takšno izjavo ali sklenil z delodajalcem sporazum. V obeh primerih bi bila bodisi izjava, bodisi sporazum ex lege neveljavna in za delavca ne bi imela nobenih pravnih posledic. Zahteva po prepovedi takšne izjave in sporazuma ter zahteva po sankciji neveljavnosti take izjave ali sporazuma izhajata iz 12. člena Konvencije MOD št. 132.

Sporazum, s katerim se delavec in delodajalec dogovorita o odškodnini za neizrabljen letni dopust, je dopusten in torej veljaven samo v primeru, ko delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu in mu pred iztekom delovnega razmerja ni več mogoče zagotoviti izrabe letnega dopusta, do katerega je upravič en. Samo v takem primeru se lahko delavec in delodajalec sporazumeta, da bo delavec namesto letnega dopusta dobil denarno nadomestilo. Zakon ne določa višine odškodnine za neizrabljen letni dopust. Po sodni praksi je, če se ne ugotovi drugačne škode, primerna odškodnina zaradi neizrabe letnega dopusta, do katere je prišlo iz krivdnih razlogov na strani delodajalca, odmerjena v višini nadomestila plače za obdobje, ko bi delavec letni dopust izrabil (Sklep SZD RS Sp 562/92 z dne 13. 8. 1992).

Vprašanje je tudi, ali ima ta prejemek značaj denarnega nadomestila ali odškodnine. V dosedanji sodni praksi se je sicer ta prejemek opredeljeval kot odškodnina; sodišče je priznalo delavcu odškodnino samo v primeru, ko letni dopust ni bil izrabljen iz razlogov na strani delodajalca, če pa so bili razlogi na strani delavca, za kar je sodna praksa štela tudi bolniško odsotnost delavca ali invalidsko upokojitev delavca, pa odškodnine delavcu ni priznalo. Z davčnega vidika po dosedanji praksi pristojnih organov ti zneski niso bili opredeljeni kot odškodnine, temveč so bili obravnavani pod enakim davčnim režimom kot ostali prejemki iz delovnega razmerja. Tudi Konvencija MOD št. 132 govori o nadomestilu zaradi neizrabljenega letnega dopusta (compensation, indemnité compensatoire) in ne o odškodnini. Bistvena razlika je v tem, da se v primeru, da gre za odškodnino, ta prizna samo, če so podane predpostavke za odškodninsko odgovornost delodajalca.