Naslov teme: bolniška nad socialno kapico
2352 23.07.2024 - 12:43h / Ostalo / Avtor: bolk / 561 / 4
1) Ali naj na izplačilni listi to ENO bolniško zavedem v 2 alinejah - bolniška refundiran del in ločeno bolniška del nad max?
2) Verjetno moram v iREK ločeno refundiran znesek in vse ure prikazat pod P01b, znesek nad MAX, ki je v breme delodajalca, pa v P01a in brez ur??? To mi je čudno z urami?
3) Verjetno moram v iREK ločeno refundiran znesek prikazat pod S08, znesek nad MAX, ki je v breme delodajalca, pa v S08; oboje pa skupaj v M02?
4) Kako to po kontih poknjižit?
Ali je treba še na kaj paziti? Kako ste drugi to rešili?
Najlepša hvala.
bolk - 23.07.2024 - 13:09
Razmišljam še tole: Ali izplačano nadomestilo zaposlenemu sploh sme biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji?
Forter - 24.07.2024 - 05:28
Kopirano iz teme 1740. Menim, da se ne sme obračunati višje nadomestilo od 2,5 praznika povprečne plače:
ZIUZDS v 34. členu neposredno posega v 31. člen ZZVZZ, ki določa višino nadomestila za zadržanost z dela, ki je posledica bolezni ali poškodbe, in sicer za odsotnost od 31. dne dalje. Nadomestilo od 1. do vključno 30. dne odstnosti pa določa ZDR v 137. členu. Pri tem pa ZDR po mojem mnenju ne določa nadomestila po 30. dnevu, ampak to nadomestilo določa zgolj ZZVZ. In če je 31. člen ZZVZ spremenjen s 34. členom ZIUZDS, potem ZDR in kolektivna pogodba pri tem nimata nič. Kolektivne pogodbe po mojem vedenju sploh ne določajo višine nadomestil za čas bolezni (za čas stavke in podobno pač). Zato jaz menim, da delavec ni upravičen do višjega nadomestila od 2,5-kratnika povprečne plače. Če bi mu delodajalec izplačal višje nadomestilo, je razlika davčno nepriznan odhodek.
bolk - 24.07.2024 - 07:48
Hvala
Helena - 25.07.2024 - 08:32
LIMITIRANO!
https://zavarovanec.zzzs.si/denarna-nadomestila/nadomestilo-place-med-zacasno-zadrzanostjo-od-dela/visina-nadomestila-place/
Zgornji limit:
Nadomestilo ne more biti višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal oziroma od osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan.
Kako se določi zgornji limit oz. plača, ki bi jo delavec dobil, če bi delal, je pojasnjeno v pripeti datoteki.
Za delavca, ki ni vključen v javna dela (zavarovalna podlaga 034) velja, da njegov na uro preračunan zgornji limit oziroma na uro preračunana plača, ki bi jo dobil, če bi delal, ne sme biti nižja od na uro preračunane minimalne plače, veljavne za mesec zadržanosti. Pri preračunu na uro se uporabi:
pri dejanskem obračunu celomesečna dejanska delovna obveznost za delodajalca, poslovno enoto oziroma skupino delavcev, ki je navedena na zahtevku za refundacijo za dejanski obračun,
pri fiksnem obračunu pa celomesečna povprečna delovna obveznost za delodajalca, poslovno enoto oziroma skupino delavcev, ki je navedena na zahtevku za refundacijo za fiksni obračun.
Najnižji zgornji limit oziroma urno osnovo za delo na podlagi minimalne plače, lahko izračunate v pripetem pripomočku.
Najvišje nadomestilo:
Nadomestilo ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Višina najvišjega nadomestila, ki se uporabi pri obračunu za posamezno obdobje zadržanosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, je razvidna iz pripete preglednice.
