Polona5 - 15.10.2024 - 11:13

Zavezanci med osnovnimi sredstvi izkazujejo tudi vozila, ki jih uporabljajo pri opravljanju svoje dejavnosti. Ob nabavi osebnih vozil praviloma ne uveljavljajo odbitka DDV, če jih ne kupijo za nadaljnjo prodajo, za dejavnost prevoza blaga in potnikov oziroma za dajanje v najem. Ob prodaji morajo še posebej paziti na pravilen obračun DDV, saj se težave zaradi napačno obračunanega DDV pojavijo tudi pri kupcu. Pravilnost obračuna DDV pri kupcu oziroma preprodajalcu je odvisna tudi od pravilne obravnave predhodnih prometov z vozilom.
Zavezanci imajo načeloma pravico odbijati DDV od vseh nabav blaga in storitev, namenjenih opravljanju njihove obdavčljive dejavnosti, razen če to zakon posebej prepoveduje. Zakon o davku na dodano vrednost1 (ZDDV-1) pravico do odbitka DDV omejuje v 66. členu. V povezavi z vozili to pomeni, da zavezanci po 66/-/c ZDDV-1 nimajo pravice do odbitka DDV od osebnih avtomobilov in motornih koles, razen od tistih, ki jih uporabljajo za :
opravljanje dejavnosti prevoza potnikov,
opravljanje dejavnosti prevoza blaga (le tujega, ne pa tudi blaga za lastne potrebe),
dajanje v najem in zakup,
nadaljnjo prodajo (v okviru trgovine z vozili),
izvajanje programa usposabljanja v avtošolah,
prevoz pokojnikov (samo s specialnimi vozili, prirejenimi za ta namen) in
opravljanje javnega in posebnega linijskega prevoza (s kombiniranimi vozili).
Prodaja vozila, ki ga je zavezanec uporabljal kot osnovno sredstvo, je obdavčljiv promet blaga, vendar je obračun DDV odvisen tudi od tega, kako je bilo s pravico do odbitka DDV ob nabavi vozila.
Če je bil ob nabavi vozila DDV obračunan in izkazan na računu, zavezanec pa ni imel pravice do odbitka DDV po 66. členu, je po 44/-/3 ZDDV-1 kasnejši promet vozila oproščen DDV. Tak oproščen promet ne vpliva na pravico do odbitka DDV oziroma se ne všteva v izračun odbitnega deleža, če ga zavezanec izračunava.

Če pa zavezanec ob nabavi ni mogel odbiti DDV, ker sploh ni bil obračunan oziroma ni bil izkazan na računu, je prodaja vozila z DDV obdavčen promet. Zanj ne velja oprostitev po 44/-/3 ZDDV-1. Taki primeri so prodaje vozil :
nabavljenih, ko je še veljal prometni davek (pred 1. julijem 1999),
nabavljenih od malih zavezancev in fizičnih oseb, ki DDV niso mogli zaračunati,
nabavljenih od zavezanca, ki je izkazal oproščeni promet po 44/-/3 ZDDV-1, ali
od preprodajalcev, ki so DDV obračunali od razlike v ceni in ga na računih niso prikazali.
Zavezanec mora ob prodaji vozila upoštevati vse opisane posebnosti, saj je njegov kupec oziroma preprodajalec dolžan pravilno obračunati DDV od nadaljnjih prometov. To pa lahko stori le, če je bil DDV tudi v predhodnih prometih pravilno obračunan in izkazan na računu. Narobe je, če zavezanec "za vsak primer" obračuna DDV ob prodaji osebnega vozila, čeprav bi moral upoštevati oprostitev po 44/-/3 ZDDV-1.   Ravno tako je narobe, če prodajo vozila obravnava kot oproščeno po 44/-/3 ZDDV-1, čeprav do oprostitve ni upravičen.