Brina - 19.11.2024 - 09:13

Zakon  ni še objavljen v UL in še ne velja.Evidence bo potrebno oddajati od 1.7.2025 dalje tako da pričakujem še dodatna navodila.

Sabina V - 19.11.2024 - 13:41

Kot je Brina napisala oblika še ni znana, saj tudi zakon še ni objavljen v UL. Ampak bi pa redvidevaa da bod Xml ali excel, glede na to, da bodo potem obdelovali napraj. Plan je, da iz knjig FURS naredi DDV-O obrazec, če so knjige pravočasno oddane v eDavke

Bojana - 19.11.2024 - 17:43

Kaj pa v primeru, ko dobim kot popoldanski s.p. račun ne na s.p, ampak na svoje osebno ime?
Zdaj sem si vseeno del računa priznala v stroške dejavnosti in za ta del odbijala tudi vstopni DDV.
Recimo račun za GSM, kjer so 4 številke, za vse družinske člane, za dejavnost sem upoštevala samo eno številko, mojo.
Ali pa 1/2 elektrike.

opica - 19.11.2024 - 20:42

Če se ne glasi račun na vas kot s.p.si ne morete upoštevat vstopnega ddv-ja. 
 

Slavica - 19.11.2024 - 20:59

Bojana, nimate pravice do odbitka, ker se račun ne glasi na podjetje (s.p.). 

jaz pa mislim tako - 20.11.2024 - 08:51

Opravilna številka: Sodba I Up 1183/2003
Datum: 30.5.2006

JEDRO: Če je na računih navedeno delno napačno ime davčnega zavezanca, je pa pravilno navedena njegova davčna številka, samo zaradi tega ni mogoče šteti, da identifikacija davčnega zavezanca ni možna in da zato ne more uveljavljati odbitka vstopnega DDV.

https://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=508
 

Virus - 20.11.2024 - 07:01

Tudi strosek elektrike ni priznan. Že nekaj časa si obratovalnih stroškov ne smete knjižiti na sp, če nepremičnina ni prenešena na sp. 

ST - 20.11.2024 - 08:25

To ne bo čisto držalo. Glejte pojasnila FURS: Davčna obravnava prenosov sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom, s poudarkom na prenosu nepremičnin, maj 2023:

V skladu s SRS mora podjetnik nepremičnine, ki izvirajo iz gospodinjstva in se uporabljajo za opravljanje dejavnosti, praviloma prenesti v dejavnost. Pri tem pa je v skladu s SRS 30 potrebno ustrezno upoštevati naslednjo okoliščino
a)    Posamezna ločeno identificirana nepremičnina se v celoti oziroma pretežno uporablja za dejavnost (primeroma podjetnik uporablja za dejavnost celotno oziroma večji del stavbe, vključno z dajanjem v najem v okviru dejavnosti). V primeru, da se za dejavnost uporablja celotna ločeno identificirana nepremičnina oziroma njen pretežni del, ni objektivnega razloga, da podjetnik nepremičnine ne prenese v dejavnost. V skladu s SRS 30.12 jo mora, tako, da v primeru ne-prenosa krši 31. člen ZDavP-2 in je lahko sankcioniran po deveti točki prvega odstavka 397. člena ZDavP-2.

b)    Za dejavnost se uporablja manjši del ločeno identificirane nepremičnine, (primeroma se posamezni prostor v družinski hiši uporablja za pisarno). Prenos dela posamezne nepremičnine v dejavnost, je objektivno otežen, saj ga je težko ovrednotiti oziroma vrednostno ločeno obravnavati. V takih primeri se dopusti ne-prenos nepremičnine v dejavnost v skladu s SRS 30.16
Kadar je nepremičnina prenesena v dejavnost so vsi stroški povezani z njo praviloma (če so skladni z drugimi določbami ZDoh-2 in ZDDPO-2) davčno priznani.

Kadar nepremičnina ni prenesena v dejavnost je z vidika priznavanja stroškov potrebno razlikovati:

•    Obratovalni stroški (energija, komunala, čiščenje…) in stroški tekočega vzdrževanja (beljenje, popravila inštalacij in naprav…), ki so nesporno posledica opravljanja dejavnosti tako po vsebini kot po obsegu, so davčno priznani ne glede na to ali je nepremičnina prenesena v dejavnost ali ne (pogojevanje teh stroškov s prenosom nepremičnine v dejavnost bi kršilo splošno določbo iz 29. člena ZDDPO-2). V primeru, ko se za dejavnost uporablja le del nepremičnine, davčne osnove praviloma ne smejo zniževati celotni odhodki nepremičnine ampak le tisti, ki se jih lahko poveže z opravljanjem dejavnosti. Razmejitev med dejavnostjo in privatno rabo se naredi na podlagi dejanskih okoliščin, če to ni mogoče pa na podlagi ustreznih računovodskih ključev oz. deležev (npr. delež površine, ki se uporablja za dejavnost v celotni površini stavbe, delež uporabnikov, ki stavbo uporabljajo v okviru dejavnosti v celotnem številu uporabnikov stavbe…).

•    Odhodki iz naslova amortizacije, ki se obračunavajo skladno s 33. členom ZDDPO-2 in (usredstveni) stroški investicijskega vzdrževanja oziroma investicijska vlaganja (zamenjava strehe, stavbnega pohištva, inštalacij…), ki nastajajo v zvezi z nepremičninami, ki niso prenesene v dejavnost so davčno nepriznani.
 

še ena taka - 20.11.2024 - 08:43

Hvala za tole pojasnilo, sem imela v glavi, da to smemo.
Pri nas je situacija podobna, starš je lastnik nepremičnine, imamo njegovo soglasje, da lahko uporabljam del nepremičnine za poslovne namene.
Tudi sama živim tam, od rojstva je to naslov mojega stalnega prebivališča in tudi vsi računi prihajajo na moje ime. Za dejavnost so seveda na s.p., za telefonijo, elektriko, internet .. pa name osebno. Prihajajo seveda tudi drugi kot npr.komunala, kurilno olje... ki pa jih sploh ne dajem v stroške.
In enako kot Bojana zgoraj sorazmerni delež priznavam v stroške in odbijam vstopni DDV v deležu.

Bi res morala v stroške dati celoten sorazmerni del računa z DDV in le-tega ne odbijati?
Tam pa, kjer je račun v celoti na s.p., npr.paket TV+internet+fiksni telefon, ki sem ga zdaj dajala samo 50% v stroške in priznala 50% DDV, pa zdaj obravnavati kar celega?

ST - 25.11.2024 - 08:09

Glede stroškov kot so ogrevanje, komunala, elektrika, bi bilo pravilno, da sprejmete sklep, v kakšnem deležu pripadajo gospodinjstvu in v kakšnem dejavnosti. Če računi glasijo na s.p. z SI davčno številko, potem si DDV lahko odbijate, vendar ne v celoti, ampak v skladu s sprejetim sklepom. Če računi ne glasijo na s.p., si DDV ne morete odbijati. Paket TV+internet+fiksni telefon že sedaj obravnavate pravilno oz. paket TV programov bi morali celega izločiti, ker ti pa res najbrž niso pogoj za opravljanje vaše dejavnosti. Če vam operater te tri zadeve vrže kar v eno cifro, imate pa problem.

anči - 20.11.2024 - 08:02

Ali je datum začetka oddajanja DDV evidenc s 1.7.2025 kje naveden? Da ni to slučajno že 1.1.2025, kar ne bi bilo nič čudnega. Pojasnila bi v takem primeru prinesel Božiček, v mali firmi, kjer je en človek za vso dokumentacijo, evidence, obračune in poročanja, pa pravica do odklopa očitno že s strani zakonodajalca ni možna. 
Nimam nič proti temu sprotnemu oddajanju evidenc, vedno si želim narediti vse pravilno, ampak naj ne tolmačijo, kako bodo s tem pomagali malim podjetjem. Vse nas bodo prisilili, da kupimo ali najamemo nov program, ki te evidence omogoča. PDF varianta po moje ne bo več OK, ker iz nje ne bodo mogli tvoriti DDV-O obrazca, Excel tabele pa tudi ne, ker niso fiksne, ampak jih je možno spreminjati. In tistih nekaj številk bi jaz raje iz svojih Excel evidenc vpisala v DDV-O obrazec sama kot da bom vsak mesec čakala na njihov izračun in kontrolirala pravilnost. 
Že res, da moramo s tehnologijo naprej, vseeno pa bi si želela, da bi obstajala še druga varianta evident za oddajo.