krpan in druščina postani član

Naslov teme: Minimalna plača in dodatek

3666  19.12.2024 - 12:28h / Ostalo / Avtor: Branko / 230 / 2

Pozdravljeni,
jaz še vedno ne razumem obračuna minimalne plače.

Za leto 2024 je bruto minimalna plača 1.253,90 €, neto pa 902,07 €.

Če si grem izračunat minimalno plačo na računovodja.com mi za bruto 1.253,90 €, izračuna neto 857,77 €, zakaj pride do te razlike?

Najbrž je za delodajalca pomembno le, da delavcu obračuna dovolj visok bruto znesek, se pravi 1.253,90 €, ni pa nujno, da doseže minimalni neto znesek 902,07 € ?

Če imam v pogodbi o delovnih razmerjih naveden nižji tarifni razred kot je 1.153,90 €, mi v podjetju obračunajo dodatek, da dosežem minimalno plačo, torej mi podjetje krije prispevke, davke in neto tega dodatka, zakaj nekateri govorijo, da to krije država?

Ali je pravilno, da če greš na bolniško, da dobiš obračun plače 90 %, čeprav je to nižje od minimalne plače in ti do minimalne plače obračunajo le davke in prispevke? Kdo to krije podjetje ali država?

Najlepša hvala, če mi boste malo odprli pogled v našo zakonodajo :)
in lep pozdrav!
 

Joly - 19.12.2024 - 22:31

Odgovor od Chat GPT-ja: 

1. Zakaj razlika med izračunom neto minimalne plače (902,07 € in 857,77 €)?

Razlika med izračuni je posledica različnih upoštevanih olajšav ali drugih parametrov, ki vplivajo na neto plačo. Pri obračunu minimalne plače se v praksi upošteva:
Osnovna davčna olajšava (ki je v letu 2024 predvidena v višini 500 € na mesec).
Dodatne specifične olajšave (npr. za vzdrževane družinske člane) niso upoštevane pri izračunu minimalne plače.
Izračun na računovodskih portalih lahko uporablja drugačne predpostavke, kot so recimo nižja olajšava ali drugačne stopnje prispevkov, kar vpliva na rezultat. Vendar je zakonsko določen neto minimalne plače za standardne pogoje 902,07 €.
2. Ali je delodajalcu dovolj, da obračuna le bruto minimalno plačo (1.253,90 €)?
Da, delodajalcu je pomembno, da zaposlenemu izplača bruto minimalno plačo (1.253,90 €). Neto znesek, ki ga prejme delavec, je odvisen od obračunanih prispevkov in davkov. Če so osnovne davčne obveznosti pravilno obračunane, je za delodajalca ključno, da bruto znesek doseže ali preseže minimalno bruto plačo.
3. Dodatek za doseganje minimalne plače in kdo krije stroške?
Če ima delavec v pogodbi nižjo osnovno bruto plačo od minimalne (npr. 1.153,90 €), mu mora delodajalec zagotoviti dodatek, ki pokrije razliko do bruto minimalne plače (1.253,90 €). V tem primeru:
Podjetje krije celoten znesek dodatka, vključno z davki in prispevki.
Država ne krije teh stroškov. Verjetno gre za napačno interpretacijo. Država delodajalcem pomaga na druge načine, npr. z oprostitvami prispevkov za določene kategorije zaposlenih, ne pa pri kritju razlike do minimalne plače.
4. Plača med bolniško in minimalna plača – kdo krije razliko?
Med bolniško odsotnostjo velja:
Bolniško nadomestilo (npr. 90 %) se obračuna na osnovno plačo delavca, vendar ni nujno, da to doseže bruto minimalno plačo (1.253,90 €).
V tem primeru država ali delodajalec krijeta nadomestilo (odvisno od razloga bolniške), razlika do bruto minimalne plače pa se obračuna zgolj za prispevke in davke, ne pa za neto znesek.
To pomeni:
Delavec lahko prejme neto znesek nižji od minimalne plače, saj se obveznosti (davki in prispevki) obračunajo na minimalno plačo.
Kritje stroškov: Če je razlog za bolniško na breme ZZZS (daljša bolniška), krije to država. Če je bolniška na breme delodajalca (prvih 30 dni), krije razliko podjetje.
Povzetek:
Razlike v izračunu minimalne neto plače so odvisne od pravilne uporabe olajšav in prispevkov.
Delodajalec je odgovoren za doseganje bruto minimalne plače (1.253,90 €), ne nujno neto minimalne.
Dodatek za dosego minimalne plače krije podjetje, država ne krije teh stroškov.
Pri bolniški delavec lahko prejme manjši neto znesek, prispevke in davke do minimalne plače pa krijeta podjetje ali ZZZS (odvisno od trajanja in razloga bolniške).

mr-1 - 20.12.2024 - 08:28

Morda le še manjša dopolnitev tega AI odgovora:
- v neto znesku 902,07 ni upoštevan letos v začetku leta "dodan" obvezen dodatni prispevek za zdravstvo" v znesku 35 EUR (torej tisti, ki je nadomestil dodatno zdravstveno zavarovanje); drugi del razlike pa lahko nastopi, če za zaposlenega ob izračunu akontacije dohodnine ni upoštevana "dodatna splošna olajšava za nižje dohodke"; to bi izplačevalec sicer moral upoštevati, razen v primeru, ko se zaposleni tej dodatni olajšavi ob izračunu dohodnine izrecno odpove (torej če ima poleg plače še kakšne dohodninske prihodke iz kakšnih drugih virov, pa mu potem na letnem nivoju taka dodatna dohodninska olajšava ne priprada).
- pri nadomestilu za boleznino v breme podjetja (prvih 30 delovnih dni) se za osnovo vzame obračunana plača preteklega meseca za redno delo in ne osnovna plača zaposlenega, nato pa v odvisnosti od kolektivne pogodbe, vzroka nastanka boleznine upošteva ustrezen delež; osnova torej ne bi smela biti nižja od minimalne plače v preteklem mesecu, zaradi zmanjšanega deleža pa nato lahko bruto plača tega nadomestila pade pod minimalno plačo; v tem primeru delodajalec obračuna in plača le vse prispevke za razliko do minimalne plače, neto pa ostane ustrezno manjši;