ST - 20.12.2024 - 07:55

Ta zadeva glede samozaposlitve normirancev in starševskih nadomestil se svaljka na ustavnem sodišču zaradi neenakopravne obravnave že dve leti, pa se jim nikamor ne mudi. Jaz imam en tak primer, ko ima normiranec od avgusta dalje 4 ure plačane prispevke od države zaradi starševstva. Oddala bom obračun, kot da je neprekinjeno polno zaposlen 9 mesecev, me sploh ne briga! Pa bomo potem videli, kaj bo. Spodaj imate vsebino ustavne presoje:

Ustavna presoja dela davčne zakonodaje in vprašanje diskriminacije samozaposlenih staršev
Ustavno sodišče je sprejelo pobudo za presojo ustavnosti dela zakona o dohodnini, ki določa pogoje za priznanje višjih normiranih stroškov za samozaposlene. Problem se pojavlja pri samozaposlenih starših, ki uveljavljajo pravico do krajšega delovnega časa, saj zaradi različnih zavarovalnih podlag niso deležni enakih ugodnosti kot polno zavarovani normiranci, kar vodi v nesorazmerno višjo obdavčitev.
Pobuda naslavlja vprašanje, ali je trenutna zakonodaja pravična in skladna z ustavo, zlasti glede na spodbujanje usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Posebno pomembna je za karierno načrtovanje in enakopravno obravnavo samozaposlenih, ki se pogosto ob večjih življenjskih dogodkih, kot je rojstvo otroka, znajdejo pred resnim finančnim in administrativnim prepadom.
v zadnjem obdobju smo priča pomembnemu dogajanju na področju davčne zakonodaje, ki neposredno zadeva samozaposlene v kulturnem sektorju, še posebej tiste, ki uveljavljajo pravice do krajšega delovnega časa zaradi starševstva. Ustavno sodišče Republike Slovenije je nedavno sprejelo pobudo za začetek presoje ustavnosti prvega odstavka 59. člena Zakona o dohodnini. Ta člen ureja pogoje za uveljavljanje višjih davčno priznanih odhodkov za tako imenovane normirance, kar vključuje samozaposlene osebe, ki poslujejo po sistemu normiranih stroškov.
Glavni predmet presoje
Prvi odstavek 59. člena zakona določa, da mora normiranec, da bi bil deležen ugodnosti višjih priznanih odhodkov, izpolniti pogoj polne zavarovanosti za devet mesecev v preteklem letu. Če samozaposleni tega pogoja ne izpolnjuje osebno, mora imeti v svojem podjetju vsaj enega polno zaposlenega delavca. Ta določba se zdi povsem razumljiva za tiste, ki poslujejo brez posebnih osebnih okoliščin. Vendar pa je vprašanje, kako zakon obravnava tiste samozaposlene osebe, ki zaradi starševskih obveznosti delajo krajši delovni čas in so delno zavarovane na podlagi predpisov o starševskem varstvu.
Diskriminacija samozaposlenih staršev?
Problem, ki ga izpostavljajo starši samozaposleni, ki uveljavljajo pravico do krajšega delovnega časa, se pojavi pri obdavčitvi njihovih dohodkov. Zakon o dohodnini sicer predvideva možnost višjih priznanih normiranih stroškov za tiste normirance, ki so bili polno zavarovani vsaj devet mesecev, vendar pa samozaposlenim staršem, ki delajo krajši delovni čas, Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) teh ugodnosti ne priznava. Kljub temu, da država za te osebe pokrije del socialnih prispevkov, ker delajo krajši delovni čas, jih FURS obravnava enako kot t. i. popoldanske s.p.-je, kar pomeni bistveno nižje priznane stroške in posledično višjo obdavčitev.
Kako to izgleda v praksi?
Samozaposleni starši, ki uveljavljajo pravico do krajšega delovnega časa, lahko računajo na priznane normirane stroške v višini 80 % do zneska 12.500 EUR, kar je občutno manj kot pri polno zavarovanih normirancih, ki lahko to stopnjo obdavčitve izkoristijo vse do prihodkov v višini 50.000 EUR. Nad tem pragom je obdavčitev za starše precej strožja, saj se normirani stroški priznajo le v višini 40 %. Ta sistem povzroča bistveno višjo davčno obremenitev za samozaposlene starše, kar jih postavlja v neugoden položaj v primerjavi z drugimi normiranci.
Praktičen primer to ponazori jasno: samozaposleni starši, ki delajo za 100 EUR prihodka, bodo do zneska 12.500 EUR plačali približno 4 EUR davka, nad tem pragom pa se njihova davčna obveznost poveča na kar 12 EUR. S to razliko v obdavčitvi so samozaposleni starši, ki izkoriščajo pravico do krajšega delovnega časa, dejansko postavljeni v slabši položaj, kar pomeni nesorazmerno višjo davčno obremenitev.
Ustavno sodišče: Ali gre za neskladje z ustavo?
Ustavno sodišče je pobudo za presojo ustavnosti sprejelo z namenom, da preuči, ali je ta zakonodajna ureditev v neskladju z ustavnimi pravicami. Glavna dilema je v tem, zakaj mora biti samozaposlena oseba polno zavarovana v enem neprekinjenem devetmesečnem obdobju, čeprav bi morda v drugačni časovni razporeditvi plačala enako ali celo več prispevkov za socialno varnost. Samozaposleni starši, ki delajo krajši delovni čas, so diskriminirani tudi zato, ker so njihovi prispevki deloma krite iz starševskih pravic, vendar se jim te olajšave ne priznajo pri normirani obdavčitvi.
Ob tem se pojavlja tudi vprašanje, ali takšna ureditev sploh spodbuja usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Starši, ki uveljavljajo pravico do krajšega delovnega časa, so s tem pogosto kaznovani, saj morajo zaradi te pravice, ki jim omogoča več časa z družino, plačati višji davek.
Ali lahko pričakujemo spremembe?
Ta pravni postopek pred ustavnim sodiščem predstavlja ključno priložnost, da se na področju davčne zakonodaje za samozaposlene starše vzpostavi bolj pravičen in sorazmeren sistem. Če bo ustavno sodišče odločilo v prid sprememb, bi to lahko pomenilo zmanjšanje davčne obremenitve za številne starše v Sloveniji, ki so samozaposleni, in olajšalo usklajevanje njihovih družinskih in poklicnih obveznosti.
Ostaja pa vprašanje, zakaj se takšne nesorazmernosti sploh zgodijo in kako dolgo bo trajalo, preden bo zakonodaja spremenjena v korist tistih, ki s svojim delom prispevajo k naši kulturni krajini, hkrati pa si prizadevajo za usklajevanje dela in družinskega življenja.
Čakamo na odločitev sodišča in upamo, da bo ta korak privedel do nujnih sprememb v zakonu, ki bo bolj pravično obravnaval vse samozaposlene, zlasti starše, ki skrbijo za prihodnje generacije.Deli
Objavljeno dne27. septembra 2024AvtorAsociacijaKategorijeAsociacija, Kulturosfera, Medsektorsko povezovanje, Ministrstvo za kulturo, Nacionalno, Samostojni ustvarjalci, Servis, Zagovorništvo

Barca - 22.12.2024 - 20:46

Mogoče kaj pomaga tole https://www.dara.si/33/normiranec-ki-ima-pravico-do-polnega-zavarovanja-na-podlagi-predpisov-o-socialnih-zavarovanjih-vpliv-sodbe-vrhovnega-sodisca-rs-uniqueidmRRWSbk196EAafnF40AQgJStqqwHWRpuUqH1ZMml2UoqKd2_aclJnQ/

Barca - 22.12.2024 - 20:49

NORMIRANEC, KI IMA PRAVICO DO POLNEGA ZAVAROVANJA NA PODLAGI PREDPISOV O SOCIALNIH ZAVAROVANJIH - VPLIV SODBE VRHOVNEGA SODIŠČA RS, številka X Ips 30/2023 z dne 24.04.2024 IN MOREBITNIH DAVČNIH SPREMEMB S 01.01.2025

Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: VS) je v sodbi , številka X Ips 30/2023 z dne 24.04.2024 (veza – sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, številka I U 1935/2020-17 z dne 19.01.2023), ki se nanaša na dopuščeno revizijsko vprašanje glede pravilne uporabe materialnega prava s strani Upravnega sodišča v zvezi s tretjim odstavkom 48. člena v povezavi s prvim odstavkom 59. člena ZDoh-2, ki ga je le-to razlagalo na način, da je za osebo, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas, štelo tudi osebo, ki dela krajši delovni čas in ima pravico do sorazmernega dela plačila prispevkov za socialno varnost, za razliko do polnega delovnega časa, na podlagi ZSDP-1, zavrnilo revizijo, ki jo je vložil drugostopenjski davčni organ .

V obravnavanem primeru je šlo za spor, ali je zavezanec v letu 2019 izpolnjeval pogoje za priznanje normiranih odhodkov v višini 80 % prihodkov do višine 80.000,00 evrov, ali ne. V letu 2019 je takrat veljavna določba prvega odstavka 59. člena ZDoh-2 določala, da se pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena tega zakona, upoštevajo normirani odhodki v višini 80 % prihodkov, vendar ne več kot 40.000,00 evrov, ali 80.000,00 evrov, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev (vsebinsko enak pogoj je določal tudi tretji…