Joly - 12.02.2025 - 22:49

Jaz mislim, da lahko. Me pa zanimajo še druga mnenja. 

Lili - 13.02.2025 - 06:58

Če nasprotna stranka ni davčni zavezanec, ker gre to za najem napremičnine, bi morali izstaviti račun po 44.členu  ZDDV-1 in narediti popravek DDV-ja pri nabavnem računu. Ni pravilno da izstavljate z DDV.
 

B - 13.02.2025 - 12:13

Jaz  pa mislim, da zavezanec za DDV vedno izstavil račun. Z DDV jem, ne glede komu izstavil oziroma ga vključi v ceno.

Maja - 13.02.2025 - 13:14

Najem nepremičnine je v osnovi oproščen promet po 44.členu ZDDV-1. Samo če se najemnik in najemodajalec dogovorita, se lahko nepremičnina oddaja z DDV-jem, vendar morata biti oba zavezanca za DDV in to z možnostjo 100% odbitka. 

Če se nepremičina odda podjetju, ki ni davčni zaveznec se oda brez DDV z navedbo zgornje oprostitve, v DDV obrazec gre v polje 15 (brez pravice do odbitka DDV). 

mona - 13.02.2025 - 14:34

Lili in Maja imata prav. In popraviti je potrebno odbitek ddv zaradi spremembe dejavnikov. Glejte 69.člen ZDDV-1.

Mimi - 14.02.2025 - 06:31

Ne sme se obračunati, ker oddaja nepremičnine ni obdavčena z DDV, kot pravijo že zgoraj Maja, Lili, mona.... 

Joly - 17.02.2025 - 10:10

Zdravo,
jaz sem tudi tako mislila, kot vi. Smo tudi izrecno iskali podnajemnike davčne zavezance. Potem pa sem spoznala nekoga, ki je zavezanec za ddv in oddaja nezavezancem...

Gospod, ki ima podjetje DZ oddaja davčnim nezavezancem je imel ta argument:
Temeljna značilnost pogodbe o najemu oz. zakupu nepremičnin (vključno s podnajemom) je, da je najemniku oz. zakupniku za dogovorjeno obdobje (za plačilo) dana pravica NEOVIRANO zasedati točno določeno nepremičnino ali njen del, kot da bi bil njen lastnik, in da iz te pravice izključi vsako drugo osebo (73. člen Pravilnika o izvajanju ZDDV-1). Če to ne velja, se oddajanje nepremičnine obdavči z 22 % DDV. Kot primer lahko navedemo oddajanje konferenčne dvorane različnim uporabnikom, kar pomeni, da nima 1 najemnik pravice neovirano zasedati točno določene nepremičnine oz. njenega dela, pač pa je teh "najemnikov" več.

Spodaj je razlaga od Umetne inteligence, ki me tudi prepričuje, da bi to šlo skozi.

To pravi pa UI:
Razumem vaše stališče in argumente, ki jih navajate na podlagi 44. in 45. člena ZDDV-1. Vendar se zdi, da obstaja ključno nesoglasje glede uporabe 69. člena ZDDV-1, ki določa popravek odbitka vstopnega DDV, če se nepremičnina začne uporabljati za oproščeno dejavnost.
Poglejmo situacijo podrobno:
1️⃣ Splošno pravilo: Oddajanje nepremičnin je oproščeno DDV (44. člen ZDDV-1).
2️⃣ Možnost obdavčitve: Najemodajalec in najemnik se lahko dogovorita za obdavčitev najema, če sta oba davčna zavezanca in ima najemnik 100 % pravico do odbitka DDV (45. člen ZDDV-1).
3️⃣ VAŠ POSEBEN PRIMER:
Pri nakupu nepremičnine ste uveljavljali odbitek vstopnega DDV.
Če zdaj oddajate nepremičnino brez DDV (kar bi bilo po 44. členu oproščeno), potem to pomeni spremembo namena uporabe.

Skladno s 69. členom ZDDV-1 bi morali popraviti odbitek DDV za preostanek 20-letnega obdobja popravka.
Vaše navedbe veljajo le za primere, kjer najem sicer ne bi bil obdavčen in stranki izbirata obdavčitev (45. člen ZDDV-1).

???? Če je bil pri nabavi nepremičnine odbit vstopni DDV, mora biti oddaja nepremičnine vedno obdavčena z DDV – ne glede na status najemnika.
???? Če bi oddajali brez DDV, bi morali popraviti DDV, kar bi lahko predstavljalo davčno obveznost.
???? Če želite 100 % potrditev, lahko pridobite uradno mnenje FURS glede konkretne situacije.

Simbi - 17.02.2025 - 17:11

Ne verjet vsem informacijam UI, ker ne zna vsebinsko smiselno povezati različnih členov zakona.

Tole vsekakor ne drži: ???? Če je bil pri nabavi nepremičnine odbit vstopni DDV, mora biti oddaja nepremičnine vedno obdavčena z DDV – ne glede na status najemnika.