anelija - 17.12.2025 - 12:49

Sorazmerno obdobju zaposlitve, kar se običajno smatra od datuma do datuma: 
Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR) (PISRS), 2. člen, točka (2).

poletje - 17.12.2025 - 12:50

Ena razlaga je na tem linku, drugače pa sem poslušala vsaj štiri seminarje na to temo in povsod je bilo rečeno, da se izračuna po koledarskih dnevih zaposlitve.

https://www.zsss.si/zimski-regres-razlaga-1811/

Kaj pa, če delavec ni bil zaposlen celotno koledarsko leto?
V tem primeru mu pripada sorazmerni del zimskega regresa. To velja tudi za delovna razmerja, ki so se zaključila pred 18. decembrom. Tudi svojim bivšim zaposlenim so delodajalci dolžni izplačati sorazmerni del zimskega regresa. Sorazmerni del regresa pa se izračuna po koledarskih dnevih. Za letošnje leto to pomeni 1,75 evra na dan trajanja delovnega razmerja. Zaokroževanje na mesece bi namreč lahko povzročilo diskriminacijo delavcev in delavk, ki so med letom zamenjali delodajalca.

Sorazmerni del zimskega regresa
Kako pa je z upravičenostjo do zimskega regresa, v primeru da delavec ni bil zaposlen celotno koledarsko leto, in glede načina izračuna sorazmernega dela zimskega regresa? Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v 2. členu določa, da ima delavec oziroma delavka pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega lega, ima pravico do
sorazmernega dela zimskega regresa glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu.
Kot kriterij za upravičenost do zimskega regresa zakon torej določa delovno razmerje pri delodajalcu oziroma njegovo trajanje v sorazmerju s koledarskim letom. V tem se zimski regres po nekoliko razlikuje od ureditve regresa za letni dopust po zakonu o delovnih razmerjih, ki pravico do regresa za letni dopust povezuje s pravico do letnega dopusta. Če je delavec pri delodajalcu zaposlen celotno koledarsko leto brez prekinitve, mu pripada zimski regres v celotni višini. Če je bil delavec pri delodajalcu zaposlen le del leta, se lahko pojavi eden od dveh primerov, in sicer je lahko delavec zaposlen pri delodajalcu nekaj celotnih mesecev (zaposli se z začetkom meseca in delovno razmerje preneha z zadnjim dnem meseca), tako delovno razmerje med strankama traja nekaj polnih mesecev, ali pa se delavec zaposli oziroma mu delovno razmerje preneha med mesecem. V prvem primeru je sorazmerni del zimskega regresa enostavno ugotoviti in delavcu pripada 1/12 zimskega regresa za vsak dopolnjen mesec delovnega razmerja pri posameznem delodajalcu.
Če je delavec v času trajanja svojega delovnega razmerja pri posameznem delodajalcu dopolnil le nekaj dni v posameznem mesecu, je treba sorazmerni del zimskega regresa ugotoviti na drugačen način. Ob tem je treba najprej ugotoviti, da je delavec zakonski pogoj za upravičenost do sorazmernega dela zimskega regresa, tj. trajanje delovnega razmerja, izpolnil, zato mu sorazmerni del zimskega regresa pripada. V takšnih primerih je treba sorazmerni del zimskega regresa izračunati sorazmerno po koledarskih dnevih trajanja delovnega razmerja, na način, da delavcu oziroma delavki za vsak koledarski dan pripada ustrezen del celotnega zneska zimskega regresa v koledarskem letu. Le na ta način namreč delodajalec v celoti zadosti zakonski obveznosti izplačila sorazmernega dela zimskega regresa iz 2. odstavka 2. člena zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov
Če bi v zgornjih primerih razlagali, da se sorazmerni del zimskega regresa obračunava zgolj po dopolnjenih polnih mesecih delovne dobe, bi prišli v položaj, kjer bi se delavci v enakem položaju obravnavali različno. Delavec, ki bi bil v celotnem koledarskem letu zaposlen pri istem delodajalcu in delavec, ki bi delodajalca zamenjal na način, da bi k novemu delodajalcu prešel z začetkom meseca brez prekinitve, bil prejela zimski regres v celotnem znesku, medtem ko bi delavec, ki je delodajalca zamenjal sredi meseca, pa je kljub temu dopolnil trajanje delovnega razmerja čez celotno koledarsko leto, bil upravičen zgolj do 11/12 zimskega regresa. Glede na to, da je edini kriterij za upravičenost do zimskega regresa oziroma njegovega sorazmernega dela, trajanje zaposlitve, bi bila takšna razlaga v nasprotju z zakonom. Skladno z navedenim smo mnenja, da je treba znesek sorazmernega dela zimskega regresa za delavca, ki mu je delovno razmerje pri delodajalcu prenehalo na način, da v posameznem mesecu ni dopolnil trajanja delovnega razmerja v celotnem mesecu, izračunati na način, da delavcu za vsak koledarski dan pripada ustrezen del celotnega zneska zimskega regresa v koledarskem letu.