Martin Krpan - 30.12.2025 - 15:33

Lili, sam nimam "pojma" glede odgovora na navedeno vprašanje, zato sem skušal poiskati "pomoč" pri "blontnem Martinu Krpanu" :) - torej naši davčni umetni inteligenci ... https://aidavki.si/   ;;

Tega ne jemljite kot odgovor na vaše postavljeno vprašanje, mogoče pa vam bo v pomoč ...
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
???? Situacija in ključna vprašanja
Delavec izpolni pogoje za upokojitev 31. 12. 2025. Z njim se dogovorite, da bo podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dnem 5. 1. 2026. Zanima vas, ali ga je treba odjaviti iz socialnih zavarovanj že z dnem 5. 1. 2026 ali šele z dnem prenehanja pogodbe (po izteku odpovednega roka oziroma ob morebitnem dogovoru o predčasnem prenehanju) ter ali je treba čakati na odločbo ZPIZ-a.
V nadaljevanju je po korakih pojasnjeno, kaj izhaja iz veljavne ureditve.

???? Prenehanje pogodbe o zaposlitvi in odpovedni rok
Pogodba o zaposlitvi po ZDR-1 preneha na zakonsko določen načine, med drugim z redno odpovedjo. Pri redni odpovedi, ne glede na to, ali jo poda delavec ali delodajalec, pogodba ne preneha na dan podaje odpovedi, ampak z iztekom odpovednega roka.
Če pogodbo redno odpove delavec, zakon določa odpovedni rok, ki je praviloma 15 dni, če je zaposlitev trajala do enega leta, in 30 dni, če je zaposlitev trajala več kot eno leto. Daljši odpovedni rok je lahko določen s pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo, vendar ne daljši od 60 dni.
Z iztekom odpovednega roka pride do prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Od tedaj delavec ni več v delovnem razmerju pri delodajalcu.
Pogodba lahko preneha tudi pred iztekom odpovednega roka, če se delavec in delodajalec pisno dogovorita o denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka. V tem primeru pogodba preneha na dan, ki ga dogovorita v pisnem sporazumu, in ne šele po izteku siceršnjega odpovednega roka.
Za vaš primer to pomeni: če delavec 5. 1. 2026 podpiše redno odpoved brez dodatnega pisnega dogovora o skrajšanju ali odkupu odpovednega roka, mu pogodba o zaposlitvi ne preneha 5. 1. 2026, temveč na dan, ko se odpovedni rok izteče. Samo če sklenete pisni dogovor, s katerim se del odpovednega roka nadomesti z denarnim povračilom oziroma pogodbo sporazumno sklenete tako, da preneha 5. 1. 2026, lahko pogodba zakonito preneha že ta dan.

????️ Odjava iz socialnih zavarovanj – kateri datum je pravilen
Po veljavni ureditvi se odjavo iz obveznih socialnih zavarovanj vloži pri ZZZS na obrazcu M-2. Odjavo je treba vložiti, kadar niso več izpolnjeni pogoji za zavarovanje, na primer ob prenehanju oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Zakon določa, da mora zavezanec za prijavo oziroma odjavo (delodajalec) vložiti odjavo v roku osmih dni od prenehanja pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. V vašem primeru je pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje, pogodba o zaposlitvi. Ta preneha z dnem izteka odpovednega roka ali z dnem, ki sta ga stranki pisno dogovorili kot dan prenehanja (pri odkupu odpovednega roka ali sporazumu o prenehanju).
Iz navedenega izhaja, da delavca ne odjavite iz socialnih zavarovanj na dan, ko poda odpoved (5. 1. 2026), ampak ga odjavite z dnem, ko mu dejansko preneha pogodba o zaposlitvi. Odjava mora biti vložena v roku osmih dni od tega dne.
Če torej na primer odpovedni rok traja 30 dni in se začne šteti dan po vročitvi odpovedi, bo pogodba prenehala ob izteku tega roka (npr. v začetku februarja 2026), vi pa morate vložiti odjavo M-2 v osmih dneh od tega datuma. Če pa z delavcem pisno dogovorite, da se del odpovednega roka nadomesti z denarnim povračilom in pogodba preneha že 5. 1. 2026, je to datum prenehanja pravnega razmerja in tudi datum, ki ga uporabite kot izhodišče za odjavo iz zavarovanj (spet z rokom osmih dni za vložitev M-2).
Ključno je torej, da se datum odjave iz socialnih zavarovanj veže na datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ne na datum, ko delavec poda odpoved.

???? Povezava z upokojitvijo in ZPIZ – prenehanje zavarovanja in odločba
Po pokojninski zakonodaji je pogoj za pridobitev pravice do pokojnine prenehanje obveznega zavarovanja. Izpolnitev pogojev za upokojitev (starost, pokojninska doba) sama po sebi ne povzroči prenehanja delovnega razmerja in ne pomeni, da se oseba obvezno upokoji; odločitev o dejanski upokojitvi je v domeni posameznika.
Za pridobitev pravice do pokojnine je torej pomembno, da ob prenehanju delovnega razmerja delavcu preneha obvezno zavarovanje, pri čemer se ta prenehanje evidentira prek odjave iz socialnih zavarovanj (M-2) in vpisa v matično evidenco, ki jo vodi ZPIZ.
Sam postopek odjave iz zavarovanj pojasnjuje, da mora delodajalec vložiti odjavo v osmih dneh od prenehanja pravnega razmerja in da se podatki v matično evidenco vnesejo naslednji dan po prejemu prijave. Posebej je opisan tudi primer, ko delodajalec tega ne stori, in ima zavarovanec možnost, da pri ZPIZ vloži zahtevo za ugotovitev lastnosti zavarovanca, ZPIZ pa v določenih primerih odjavo opravi po uradni dolžnosti.
Iz teh pravil izhaja, da je obveznost delodajalca, da odjavi delavca iz obveznih socialnih zavarovanj v roku osmih dni po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, vezana izključno na prenehanje pravnega razmerja in ne na izdajo odločbe o pokojnini. V opisanih pravilih ni določbe, da bi moral delodajalec čakati na odločbo ZPIZ-a, preden vloži odjavo M-2. Nasprotno, rok za odjavo je vezan na prenehanje pravnega razmerja, medtem ko postopek odločanja o pokojnini teče po pravilih upravnega postopka na podlagi podatkov o prenehanju zavarovanja.
Na drugi strani je v posebnih primerih (ko delodajalec ne izpolni svoje dolžnosti odjave in ZPIZ ugotavlja lastnost zavarovanca) rok za odjavo vezan na dokončnost odločbe ZPIZ-a o lastnosti zavarovanca. To pa je situacija, ko ZPIZ odpravlja napake ali opustitve, ne pa običajen primer rednega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, v katerem delodajalec pravilno in pravočasno vloži odjavo.
Zato je za vaš primer mogoče jasno reči naslednje: delavca odjavite iz socialnih zavarovanj z dnem prenehanja pogodbe o zaposlitvi (po izteku odpovednega roka ali z dnem, dogovorjenim v morebitnem pisnem sporazumu o predčasnem prenehanju), in to v roku osmih dni od tega datuma. Na odločbo ZPIZ-a za samo odjavo iz socialnih zavarovanj po tej ureditvi ni treba čakati, saj je odjava vezana na prenehanje pravnega razmerja, ne na trenutek izdaje odločbe o pokojnini.

???? Sklepno pojasnilo
Izpolnitev pogojev za upokojitev 31. 12. 2025 še ne pomeni, da se mora delavec takoj upokojiti ali da mu preneha delovno razmerje. Če 5. 1. 2026 poda redno odpoved, pogodba preneha šele z iztekom odpovednega roka, razen če se z delodajalcem pisno dogovori, da pogodba preneha prej (npr. že 5. 1. 2026) ob denarnem povračilu namesto odpovednega roka ali s sporazumom o prenehanju.
Datum odjave iz socialnih zavarovanj je neposredno vezan na datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ne na datum podaje odpovedi in ne na datum, ko je delavec izpolnil pogoje za upokojitev. Odjavo je treba vložiti v osmih dneh od prenehanja pogodbe.
Odločba ZPIZ-a o priznani pokojnini ni pogoj za to, da delodajalec vloži odjavo iz zavarovanj v običajnem primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi; odločanje o pokojnini temelji na podatkih o prenehanju zavarovanja, ki jih organ pridobi iz sistema prijav/odjav.


 

Korenček - 31.12.2025 - 07:49

"Pametni Martin Krpan" si zakompliciral odgovor. Če ste z delavcem dogovorili, da odda pisno odpoved zaradi upokojitve z dnem 5.1.2026, ga s tem dnem tudi odjavite. Njemu morate izdati odločbo o prenehanju del.razmerja zaradi upokojitve, da jo odnese na ZPIZ, seveda če tega niste storili že prej. Upam, da je zapisleni že prej se oglasil na ZPIZu in se dogovoril glede novega datuma upokojitve. Če ga vi odjavite, on pa ni nič storil, bo ostal nezavarovan.

Martin Krpan - 31.12.2025 - 09:40

"Ta blontni" je povedal, kar je imel za povedati :) ... je pač malo bolj klepetav in je razložil ter podpkrepil z zakonodajo, prakso ... Takšen pač je ... naš "zlati blontni" :))