Martin Krpan - 09.01.2026 - 10:00

Kaj na to pravi "naša" SuperDavčna umetna inteligenca - https://aidavki.si/ (informativno - uporaba SD AI ne predstavlja klasičnega davčnega svetovanja).

Sem se pa "nasmehnil", ko je naš "ta blontni" zapisal, da je to kratek odgovor :)).


???? Kratek odgovor
Glede na predložene informacije: račun za storitev, opravljeno v decembru, kjer je izvajalec takrat presegel prag 66.000 EUR, se mora obračunati po splošni ureditvi DDV. Za gradbene storitve, ki sodijo pod 76.a člen ZDDV-1, je plačnik DDV pogosto prejemnik (naročnik) storitve, če so izpolnjeni materialni pogoji. V praksi to pomeni, da izvajalec decembrski račun običajno ne sme navesti DDV, temveč mora prejemnik (identificiran za DDV) obračunati DDV v svojem obračunu (samoobdavčitev) — torej prejemnik obračuna 22 % (če velja splošna stopnja) in ima pravico do odbitka v skladu z ZDDV-1.
???? Razlaga in relevantna pravila
Prehod iz posebne ureditve za male zavezance: davčni zavezanec začne obračunavati DDV s transakcijo, s katero preseže 66.000 EUR letnega prometa (161.b člen PZDDV). Identifikacijska številka je formalnost, a obveznosti nastopijo v davčnem obdobju, ko je prag presežen.
Obrnjeno davčno breme za gradbene storitve: po 76.a členu ZDDV-1 (in 127.a ter 127.b členu PZDDV) za gradbene storitve je plačnik DDV prejemnik storitve, če so izpolnjeni kumulativni pogoji:
- kraj storitve je v Sloveniji;
- zvajalec in prejemnik sta davčna zavezanca, identificirana za DDV v Sloveniji;
- storitev je opredeljena kot gradbeno delo (F/Gradbeništvo).
⚠️ Uporaba na vaš primer (decemberski račun)
Če je transakcija gradbena storitev, kraj del v Sloveniji in je prejemnik identificiran za DDV, potem velja obrnjeno davčno breme po 76.a členu.
Izvajalec (ki je decembra presegel prag) na izdanem decembrskem računu ne bi smel izkazati DDV kot svoj znesek za plačilo. Namesto tega:
- bodisi izda račun brez DDV in navede klavzulo o obrnjeni davčni obveznosti;
- bodisi upošteva, da bo prejemnik v svojem obračunu DDV sam obračunal 22 % in ga po potrebi odbil (če ima pravico do odbitka).
Če prejemnik ni identificiran za DDV v Sloveniji ali ni davčni zavezanec, potem se obravnava drugače (dobavitelj bi moral obračunati DDV). V vašem primeru pa navajate, da gre za gradbene storitve in posledično 76.a člen, torej domnevamo, da so izpolnjeni pogoji za obrnjeno davčno breme.
???? Kaj narediti praktično (koraki)
Preverite, ali so izpolnjeni kumulativni pogoji za 76.a člen:
- kraj storitve = Slovenija;
- oba (izvajalec in prejemnik) sta davčna zavezanca, identificirana za DDV.
Če so pogoji izpolnjeni:
i- zstavite račun brez DDV, naveden naj bo podatek o obrnjeni davčni obveznosti.
- prejemnik naj DDV (22 %) obračuna v svojem obračunu DDV za ustrezno davčno obdobje in po potrebi uveljavlja odbitek.
Če prejemnik ni identificiran za DDV v Sloveniji, potem izvajalec obračuna DDV 22 % in ga izkaže na računu.
❗ Kaj v odgovoru ni mogoče dokončno določiti
Ali v vašem konkretnem primeru prejemnik dejansko izpolnjuje pogoj, da je identificiran za DDV v Sloveniji — tega podatka niste navedli. Od tega je odvisno, ali gre za obrnjeno davčno breme ali ne.
Ali gre za predplačilo ali dokončano storitev in točen datum nastanka obveznosti (to vpliva na davčno obdobje in stopnjo, če pride do spremembe stopenj).
???? Zaključek in naslednji korak
Če je prejemnik identificiran za DDV v Sloveniji in vsi pogoji 76.a člena veljajo, pošiljate račun brez DDV z navedbo obrnjene davčne obveznosti; prejemnik (naročnik) bo obračunal 22 % v svojem obračunu.