anelija - 12.08.2026 - 11:13

Samo tisti prispevki, ki bi jih morala plačati zaposlena, pa jih ne bo.

saša - 13.08.2026 - 07:45

Kako pa boste obračunali boniteto, samo zanima me, ker se še nisem srečala z takšnim primerom?

Franjo - 13.08.2026 - 09:59

Pozdravljeni.
Ker se še nisem srečal s takšnim primerom, sem robotku na Superdavkih in Chat GPT postavil isto vprašanje in podala sta nsprotujoča si odgovora. Superdavki pišejo, da ker v primeru neplačane odsotnosti ni izplačil, se ne obračunajo nobeni prispevki, ChatGPT pa navaja, da se obračunajo vsi prispevki iz in na, razen prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Kot osnovo vzame bruto plačo iz pogodbe. Tudi za prispeve iz Chat GPT navaja, da je dobro predhodno dogovoriti, kako se prispevki iz izterjajo/odtegnejo od delavca, saj gre za prispevke delojemalca. Opozarja tudi na OZP, kjer ga mora delavec plačati sam, saj je pravtako obveznost delavca. 
Zanimivo, kaj menite ostali?

Sabina V - 13.08.2026 - 14:20

se strinjam z Chat GPT. Prispevki se obračunajo in odda Rek. glede bonitete pa moda potem ko se delavka vrne se obračuna pri 1. plači. 
Če neta ni potem ni možno obračunati bonitete. 

IZA - 13.08.2026 - 13:33

Bi se strinjala z umetno i. Če se ne bi plačali prispevki, bi ji  manjkali pri osnovi za penzijo.

tatra - 26.08.2026 - 11:27

Plačani prispevki od neplačane odsotnosti so zakonsko obvezni in NISO BONITETA--> IKS 6 2026:
POVZETEK OBRAZLOŽITVE ZPIZ GLEDE BREMENITVE ZAPOSLENIH PRI NEPLAČANI ODSOTNOSTI ZA PRISPEVKE, KI BI MORALI BREMENITI DELODAJALCA
Zakonsko je določeno, da je v času neplačane odsotnosti delodajalec zavezan k plačilu prispevkov za PIZ, in sicer tako prispevkov zavarovanca kot tudi svojih (poleg drugih prispevkov delodajalca). ZPIZ-2 torej delodajalca zavezuje k plačilu prispevka, ker delovno razmerje obstaja in je tudi za primere brez plačila določen način plačila prispevkov, hkrati pa mu nalaga obveznost, ki je po veljavni zakonodaji ni dopustno prenesti na delavca. ZPIZ-2 torej izrecno določa, da prispevki bremenijo delodajalca. Niti ta niti drug zakon ne določa izjeme ali morebitnega upravičenja delodajalca na račun delavca. Gre torej za kogentno (obvezno) določbo, ki ne dopušča pogodbene avtonomije. Takšne zavezujoče zakonske določbe ni dopustno nadomestiti z dogovorom med strankama pogodbe o zaposlitvi. Lahko domnevamo, da je pri ureditvi zavarovanja v času neplačane odsotnosti zakonodajalec izhajal iz predpostavke, da je nadaljevanje delovnega razmerja in vrnitev delavca na delo v obojestranskem interesu, zato sta se za tako odsotnost tudi dogovorila. Če gre za tak dogovor, delodajalec tako ne more govoriti o "nastali škodi" in o "povračilu za škodo". V tem smislu tudi ni pomembno, kako si namerava delodajalec "povrniti" domnevno "škodo". 
Ne glede na omenjeno pa je šla praksa dogovarjanja med delavci in delodajalci svojo pot in tako je mogoče najti pojasnila, ki brez zadržkov svetujejo, kako naj delavec in delodajalec medsebojno uredita prenos obveznosti, poleg tega pa je tudi v nekaterih kolektivnih pogodbah izrecno navedeno, da mora delavec delodajalcu povrniti prispevke. V Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije je na primer navedeno: »Delavec mora pred odsotnostjo iz prvega odstavka podpisati izjavo, da pri prvem izplačilu plače dovoli odtegljaje za plačane prispevke za socialno varnost iz naslova delodajalca in delavca.« V zvezi s tem je treba opozoriti na nedvomno sporne določbe v kolektivnih pogodbah, ki določajo delavčevo obveznost vračila prispevkov delodajalcu. Skladno s 4. členom Zakona o kolektivnih pogodbah lahko kolektivna pogodba vsebuje le določbe, ki so za delavce ugodnejše od tistih, vsebovanih v zakonih, razen v primeru, ko ZDR-1 določa drugače. ZPIZ meni, da je tudi s tega vidika vprašljivo ne le drugačno dogovarjanje med delavcem in delodajalcem, temveč tudi drugačno kolektivno dogovarjanje, saj določa upravičenja delodajalca v nasprotju z zakonom.
Na področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne spada ocena, ali bi lahko delavec tak sporni dogovor izpodbijal kot nezakonit, saj o nezakonitosti dogovora med delavcem in delodajalcem kot tudi nezakonitosti določb kolektivne pogodbe lahko odloča le sodišče.
Povzetek izhaja iz pojasnila ZPIZ Zvezi RFR z dne 20. maja 2026.

Tinki - 26.08.2026 - 16:36

Od česa se obračunajo in odvedejo prispevki? Od plače, ki bi jo prejel za posamezni mesec, če bi delal? Osnove iz pogodbe? Ali bi izračunal, koliko bi znesla osnova, če bi cel mesec koristil dopust?