iris - 21.08.2026 - 12:48

Če bo to vse kot ste napisali, se nimate česa bati. 

Modri brdavs - 21.08.2026 - 13:09

Skorajda vsi ki kupijo takšen luksuz na firmo imajo praviloma dve zgodbi: eno za inšpektorje, drugo pa za prijatelje. :-)

Barca - 21.08.2026 - 13:20

Na našem koncu je par let nazaj šel FURS v kontrole k vsem, ki so nabavili avtodome (za oddajo), seveda so si odbijali tudi vstopni DDV in uveljavljali investicijsko olajšavo.

Martin Krpan - 21.08.2026 - 13:26

Uh, naš "ta blontni :) - testna verzija 4.0" se je razpisal in podal naslednje splošni odgovor - SuperDavčna AI - vir: https://www.superdavki.com/  ;

Ključno izhodišče
Pri večjem čolnu je odbitek DDV izjema, ki se presoja restriktivno. Družba mora dokazati ne le registracijo dejavnosti oddajanja plovil v najem, temveč tudi, da je bil čoln že ob nakupu nabavljen za to dejavnost in da se za oddajanje v najem dejansko, stvarno in dokazljivo uporablja. Zgolj registracija gospodarskega namena plovila, vpis dejavnosti v register, nekaj računov ali posamezni oglasi praviloma ne zadostujejo. 
Ni nujno, da je dejavnost takoj dobičkonosna ali obsežna. Vendar morajo okoliščine izkazovati dejansko opravljanje dejavnosti, ne le občasnih oziroma sporadičnih najemov. Posebej občutljivi so najemi poslovodji, družbeniku ali povezanim osebam, če ni razvidno, da je čoln realno ponujen tudi drugim strankam na trgu. 
1. Odbitek DDV ob nakupu in pri tekočih stroških
Za odbitek DDV mora družba izpolnjevati splošne pogoje: dobava mora biti dejansko opravljena, družba mora imeti ustrezen račun, čoln in povezane nabave pa morajo biti uporabljeni oziroma namenjeni uporabi za njene obdavčljive transakcije. Pri tem ne sme biti elementov zlorabe ali goljufije. 
Za jahte in čolne, namenjene športu in razvedrilu, velja posebna omejitev: DDV se ne odbija, razen če se plovilo uporablja za dejavnost prevoza potnikov ali blaga, za dajanje v najem oziroma zakup ali za nadaljnjo prodajo. To velja tudi za gorivo, maziva, nadomestne dele, vzdrževanje, popravila, zavarovanje in druge storitve, tesno povezane s plovilom. 
Zato naj družba že ob uveljavitvi odbitka DDV razpolaga z dokazili o poslovnem namenu, ne šele naknadno ob morebitnem nadzoru. Naknadni računi, oglasi ali pogodbe, ki bi nastali šele po začetku postopka, imajo bistveno manjšo dokazno vrednost. 
Priporočljiva dokumentacija vključuje zlasti:
poslovni načrt oziroma interno odločitev o začetku čarterske dejavnosti, predviden cenik in izračun ekonomike poslovanja;
pogodbe z agencijami, posredniki, marinami ali drugimi subjekti, ki opravljajo trženje oziroma rezervacije;
spletne oglase, kataloge, cenike, objave na čarterskih portalih, dokazila o plačilu oglaševanja in komunikacijo s potencialnimi strankami;
najemne pogodbe, ponudbe, rezervacije, račune, dokazila o dejanskem plačilu najemnin in prevzemno-predajne zapisnike;
ladijski dnevnik oziroma drugo evidenco dejanske uporabe čolna;
ustrezno registracijo plovila za gospodarski namen, zavarovanje in dokumentacijo, ki izkazuje, da so pogoji za komercialno oddajanje izpolnjeni tudi tam, kjer se čoln dejansko uporablja. 
Sama “knjiga voženj” oziroma podatek o prevoženih kilometrih ni dovolj. Pri plovilu je pomembno, da je mogoče iz evidence razbrati njegovo dejansko rabo, zlasti obdobje uporabe, relacijo oziroma območje plovbe, uporabnika oziroma najemnika in povezavo z izdanim računom ali pogodbo. V sodni praksi je odsotnost ladijskega dnevnika predstavljala pomembno okoliščino proti priznanju poslovne uporabe. 
2. Nakup čolna na Hrvaškem
Pri nakupu iz Hrvaške je treba najprej preveriti, po kateri DDV-ureditvi prodajalec prodaja čoln.
Če gre za običajno pridobitev blaga znotraj Unije, obdavčljivi dogodek nastane, ko je pridobitev dejansko opravljena. Samo predčasno izdan račun še ne pomeni, da je obdavčljivi dogodek že nastal. Pri pridobitvah blaga znotraj Unije obveznost obračuna DDV praviloma nastane na dan izdaje računa, vendar le, če je račun izdan po dejanski dobavi; če račun ni izdan, nastane najpozneje 15. dan v mesecu po mesecu dobave. 
Za odbitek DDV pri pridobitvi znotraj Unije mora družba v obračunu DDV navesti podatke, potrebne za izračun DDV od pridobitve, in imeti račun. Če račun prejme do roka za predložitev obračuna za obdobje, v katerem je nastala obveznost obračuna, lahko odbitek uveljavlja v tem obdobju. 
Posebej preverite, ali gre za rabljeni čoln, prodan po posebni maržni ureditvi za obdavčljive preprodajalce. Če hrvaški prodajalec uporablja to ureditev, takšna pridobitev rabljenega prevoznega sredstva ni predmet DDV v Sloveniji in se ne vpisuje v obračun DDV-O kot pridobitev blaga znotraj Unije. Zato je odločilna vsebina računa in status prodajalca, ne samo dejstvo, da je prodajalec iz Hrvaške. 
3. Zasebna uporaba približno 14 dni
Če bo čoln uporabljen zasebno, je bistveno, da gre za resnično odplačni najem in ne le za formalno izdani račun. To pomeni, da morajo obstajati enaki elementi kot pri najemu tretji osebi:
pisna najemna pogodba ali druga jasna rezervacija;
cena, ki je primerljiva s tržno ceno;
prevzemno-predajni zapisnik;
evidentirana uporaba v ladijskem dnevniku;
dejansko in sledljivo plačilo računa družbi;
pravilna DDV-obravnava računa glede na kraj opravljanja storitve.
Samo izdaja računa poslovodji ali družbeniku ne dokazuje poslovne dejavnosti, zlasti če je takih računov malo, če ni plačil ali če čoln ni tržen drugim osebam. V obravnavanih primerih so bili redki najemi, zlasti najemi poslovodji oziroma povezanim osebam, ocenjeni kot nezadostni za dokaz dejanskega opravljanja čarterske dejavnosti. 
Če bi bil čoln, za katerega je bil odbit DDV, dan na voljo za zasebne namene brez dejanske odplačne transakcije, se uporaba poslovnega sredstva za zasebne namene šteje za opravljanje storitve za plačilo. Davčna osnova so celotni stroški družbe za tako opravljeno storitev. 
4. Kraj obdavčitve pri oddajanju čolna
Pri računih za najem je treba ločeno presoditi, ali gre za kratkoročni ali dolgoročni najem ter ali je najemnik fizična oseba, ki ni davčni zavezanec.
Za čoln za razvedrilo pomeni kratkoročni najem stalno posest ali uporabo do 90 dni. Če slovenska družba odda čoln fizični osebi za 40 dni in ji je čoln dan na razpolago na Hrvaškem, je kraj opravljanja storitve na Hrvaškem. 
Pri dolgoročnem najemu fizični osebi, ki ni davčni zavezanec, je pomembno tudi, od kod družba storitev dejansko opravlja. Če je čoln dan na voljo na Hrvaškem in družba storitev dejansko opravlja prek svoje stalne poslovne enote na Hrvaškem, je kraj opravljanja na Hrvaškem. Če pa družba storitev opravlja s sedeža v Sloveniji, je pri takem primeru kraj opravljanja v Sloveniji, kjer ima najemnik stalno oziroma običajno prebivališče. 
Stalna poslovna enota za ta namen zahteva dovolj stalno in ustrezno organizirano kombinacijo človeških in tehničnih virov, da lahko storitve samostojno opravlja; sam privez čolna na Hrvaškem tega sam po sebi ne dokazuje. 
5. Stroški, amortizacija in DDPO
Stroški čolna, vključno z amortizacijo, zavarovanjem, privezi, vzdrževanjem, servisi, gorivom in drugimi povezanimi stroški, so davčno občutljivi zaradi vprašanja, ali so dejansko povezani z dejavnostjo in pridobivanjem prihodkov.
Če družba ne dokaže, da plovilo uporablja za opravljanje dejavnosti oddajanja v najem, se stroški plovila ne štejejo za odhodke, ki so neposreden pogoj oziroma posledica opravljanja dejavnosti. V takšnem primeru lahko FURS zavrne davčno priznanje amortizacije in vseh povezanih stroškov, ne glede na to, da je čoln formalno evidentiran med osnovnimi sredstvi. 
Zato ni dovolj, da družba čoln knjiži med osnovna sredstva in obračunava amortizacijo. Za polno davčno priznanje amortizacije mora biti podprto dejstvo, da čoln dejansko služi obdavčljivi dejavnosti oddajanja v najem. Enako velja za odbitek DDV od tekočih stroškov. 
Če bi družba uveljavljala tudi investicijsko olajšavo, je treba upoštevati, da lahko nepriznanje dejanskega opravljanja dejavnosti povzroči tudi zavrnitev te olajšave. 
6. Glavna tveganja pri nadzoru FURS
Največje tveganje ni sama registracija dejavnosti ali formalna ureditev računov, temveč dokazovanje ekonomske realnosti čarterske dejavnosti. Posebej problematične okoliščine so:
čoln ni tržen širšemu krogu potencialnih najemnikov;
oddaj je malo, so občasne ali pretežno povezanim osebam;
najemnine niso dejansko plačane;
ni najemnih pogodb, rezervacij, prevzemnih zapisnikov ali ladijskega dnevnika;
čoln je v tujini, vendar družba nima urejenih pogojev za komercialno uporabo v državi dejanske uporabe;
privez, registracija ali zavarovanje kažejo na športno oziroma zasebno rabo;
poslovni namen se začne dokazovati šele po začetku davčnega postopka. 
Družba naj zato vodi ločeno in pregledno mapo za plovilo, v kateri so zbrani vsi dokumenti od nakupa dalje: račun, pogodba, registracija, zavarovanje, evidence plovbe, oglasi, rezervacije, najemne pogodbe, izdani računi, plačila, stroški in dokumentacija o uporabi na Hrvaškem. Pri plovilu mora biti poslovni namen razviden iz celote dokazov, ne le iz posamezne listine.

sonja - 21.08.2026 - 14:13

Najlepša hvala vsem; ni tako preprosto kot si naše stranke zamislijo.