MM - 13.10.2026 - 11:22

Ne

Eva - 14.10.2026 - 06:41

Kmetje lahko registrirajo popoldanski s.p. (dopolnilno dejavnost), vendar samo v primeru, da bodo kot samostojni podjetnik registrirali dejavnosti, ki se navezujejo na dejavnosti kmetije (npr. peka kruha, oddajanje sob, pluženje cest...).
Samo v tem primeru je ustanovitelj popoldanskega (dopolnilnega) s.p. zavarovan na podlagi statusa kmeta (Zakonu v pokojninskem in invalidskem zavarovanju - 16.člen).

Če bi kmet želel poleg dejavnosti kmetijstva svoj s.p. registrirati še za katero drugo dejavnost, ki ne spada na to področje, bi se moral v svojem s.p. zaposliti. To pomeni, da ne bi šlo več za dopolnilno dejavnost, ampak za navaden s.p., v katerem je ustanovitelj samozaposlen in plačuje polne prispevke.

MM - 14.10.2026 - 09:02

Kmet ne more imeti v nobenem primeru s.p.-ne rednega in ne popoldanskega. Ima lahko dopolnilno dejavnost na kmetiji-točno določene dejavnosti (storitve z kmetijsko mehanizacijo, nočitve na kmetiji, predela kmetijskih izdelkov itd). Ampak to ni enako kot popoldanski s.p. torej Eva ne zavajajte

Eva - 14.10.2026 - 12:21

Moj zet je kmet. Ima kmetijo in 30 glav živine. 
Ker pa rad šraufa, je odprl s.p. za popravilo kmetijske mehanizacije, ki ne spada v okvir dopolnilne dejavnosti na kmetiji. 
Seveda ni več zavarovan kot kmet, ampak plačuje prispevke kot vsak drug s.p.
Kot kmet z osnovno kmetijsko dejavnostjo je obdavčen po katastru, hkrati je kot kmet tudi zavezanec za DDV. 
Kot s.p. plačuje prispevke, teče mu delovna doba, ima pravice v primeru bolniške, tudi kot s.p. je zavezanec za DDV.

 

Simbi - 14.10.2026 - 16:05

Pravilna opcija za dejavnost, ki ne spada v osnovno ali dopolnilno kmetijsko in gozdarsko. Poleg tega pa je kot s.p. zavarovan tudi za primer brezposelnosti, kar kmet ni. 

MM - 14.10.2026 - 16:49

Ja to sem mislila, da kmet, ki si plačuje zavatovanje kot kmet ne more imeti s.p. Ima pa ga lahko, če se zavstuje za 8 ur/na dan kot samostojni podjetnik in se odjavi iz kmečkega zavarovanja.

Modri brdavs - 15.10.2026 - 08:37

Odgovor je odvisen od tega, na kateri podlagi je kmet zavarovan. Kadar oseba izpolnjuje pogoje za več podlag, se po ZPIZ-2 zavaruje po tisti, ki je v zakonu navedena prej (13. člen, 2. odst.): delovno razmerje (14. čl.), s.p. (15. čl.), družbeniki (16. čl.), kmetje (17. čl.).

1. Kmet, zavarovan kot kmet, lahko odpre s.p., a le polnega. Ker je 15. člen pred 17., je od vpisa dalje obvezno zavarovan kot s.p. Izstop iz kmečkega zavarovanja ni izbira, ampak posledica 13/2. Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačuje od dobička, znižanega za 25 %, najmanj pa od 60 % povprečne plače (145/2, 145/4). Ob vstopu jih plačuje od najnižje osnove (145/9). Po prvem vpisu je prvih 12 mesecev 50 % oproščen, naslednjih 12 mesecev pa 30 % (145/14). Zraven plačuje še zdravstvene in ostale prispevke. Za kmetovanje se lahko dodatno zavaruje za poškodbo pri delu (20/2).

2. Kmet, ki je zaposlen, lahko ima popoldanski s.p. za katerokoli dejavnost. Iz s.p. je zavarovan le za invalidnost in smrt zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni (20/1, 1. al.) in sam plačuje pavšalni prispevek (143/1, 154/2). Zavarovanje kot kmet je sicer obvezno šele, ko dohodek kmetije na člana doseže 60 % povprečne plače (17/1); pod tem pragom je prostovoljno (17/4).

3. Dopolnilna dejavnost na kmetiji ni s.p. Od 1. 1. 2026 jo ureja ZKme-2. Nosilec je nosilec ali član kmetije s soglasjem nosilca (28/2), vpiše jo upravna enota (29/1), dohodek je omejen na 3 povprečne letne plače (28/3). Ta dohodek se všteje v dohodek kmetije za zavarovanje kmeta (ZPIZ-2 17/2). Kmetje so sicer v 17., ne v 16. členu ZPIZ-2.

Skratka: polni s.p. je mogoč vedno, popoldanski pa le ob prednostni podlagi, kot je zaposlitev. In prijazna prošnja: navajajmo člene, pa bo vsem lažje.