Johana - 20.05.2003 - 18:50

Matjaž, ne še jt... men nekej pomagej, prosim

Mam stranko, d.n.o. frajer ima dejavnost eno in samo 53.410 elektroinštalacije, dejansko pa je podizvajalec Italijanske firme
in vseskozi že dela za tega makaronarja nekje blizu milana. OK

Zadnjič mi pa prinese dopis OBRTNE zbornice, češ da glede na dejavnost pade pod listo A obrtnih dejavnosti in da si mora pridobiti obrtno dovoljenje, kar pomeni (vsi vemo) plačevanje članarine obrtni zbornici.
Piše tudi, da če ne bo... bla bla bla... bo kaznovan po 46.členu Obrtnega zakona, ki pa je bil leta 2000 z zakonom o preprečevanju zaposlovanja na črno razveljavljen

Mislim, jst sm kr pike po ceumu telesu dobivala.

Ko sem se mal skulirala, sem se vrgla na ZGD in kaj hitro našla člen, da če neki drug zakon tako prai, potem se ga moraš držati, če hočeš svojo dejavnost opravljati....

No, seveda, frajer plačuje REDNO že članarino GOSPODARSKI zbornici.

Potem sem ga poslala na Obrtno zbornico, da malo "povohunil" a se grejo resno ali samo probavajo nasititi žejne.
In tam mu je ena špela (niti ni vedel a tajnica ali kej druzga) rekla, da zaradi nje mu ni treba nič, če bo uspel pridobiti neko mnenje, soglasje ali neki papir, s katerim bo dokazoval, da njegova dejavnost ni obrt.

Ali mi lahko kaj na to temo odgovorite... Pa ne rečt, da država krade, rada bi in zaščitila in potolažila stranko, ker je cool pa še dober plačnik.

Matjaž K - 20.05.2003 - 19:53

Sem ušel, a sem s evrnil. Torej, nekaj domislekov:


Načeloma še vedno velja, da se do izpolnitve pogojev po drugih zakonsih, dejavnost ne sme opravljati, čeprav je podjetje že registrirano (tako nekako ZGD).

2. člen OZ
(1) Obrtna dejavnost je pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom tega zakona in je določena v listi A.
(2) Listo A obrtnih dejavnosti določi Vlada Republike Slovenije z uredbo.


3. člen
(1) Obrti podobna dejavnost je pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom tega zakona na način, ki je obrti podoben in je določena v listi B.
(2) Listo B obrti podobnih dejavnosti določi Vlada Republike Slovenije z uredbo.


5. člen
(1) Obrtna dejavnost in obrti podobna je tista, za katero veljajo naslednje značilnosti:
- da gre za proizvodno ali storitveno dejavnost na podlagi individualnih naročil, da se opravlja proizvodnja le v majhnih serijah ter da serijska proizvodnja ne obsega pretežnega dela dejavnosti,
- da se uporabljajo stroji, orodja in tehnične naprave, ki so primerne za opravljanje dejavnosti po predhodni alinei in da nimajo značilnosti tekočih trakov ali avtomatiziranega delovnega procesa.
(2) Pri določenih storitvenih dejavnostih se lahko osebam, katerim se opravi storitev zaradi zaokrožitve oziroma dopolnitve celovitosti dejavnosti, opravi prodaja na drobno določenega blaga, ki ga obrtnik uporablja pri opravljanju teh storitev. Opravljanje prodaje teh izdelkov mora biti vpisano v obrtno dovoljenje.
(3) Storitvene dejavnosti iz prejšnjega odstavka določi Vlada Republike Slovenije z uredbama iz 2. in 3. člena tega zakona.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se gostinska dejavnost opravlja kot obrti podobna dejavnost le, če jo opravlja gostinec kot samostojni podjetnik posameznik v gostinskem obratu penzion, restavracija, gostilna, slaščičarna, kavarna in okrepčevalnica.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se opravljanje prevozniške dejavnosti v cestnem prometu šteje kot obrti podobna dejavnost le, če jo opravlja prevoznik kot fizična oseba na podlagi pridobljene licence kot samostojni podjetnik posameznik.


6. člen
(1) Pravica do opravljanja obrtne dejavnosti, obrti podobne dejavnosti ter dejavnosti domače in umetne obrti se pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register.
(2) Obrtno dovoljenje je dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti.

7. člen
(1) Obrtno dovoljenje lahko pridobi samostojni podjetnik posameznik ali gospodarska družba, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon.
(2) Obrtnega dovoljenja ni dovoljeno prenesti na drugo pravno ali fizično osebo.


Mislim da to precej pove. Če d.n.o. potrebuje obrtno dovoljenje, potem ne bi smel opravljati dejavnosti, če ga nima. Tržni mu lahko za nespoštovanje tega štacuno dol zapre.

Če pade 100% pod OZ, potem ne more biti še enkrat pri GZS. Dvojno članstvo je možno samo če nekdo:
a) je član GZS pa je prostovoljno vstopil v OZ
b) ima nekaj obrtne in nekaj neobrtne dejavnosti - potem se (če se prav spomnim) računa nek procentek (o tem je pisalo nekaj v Ž-ju).

Več pa ne bi vedel.

LP

Matjaž K - 20.05.2003 - 20:01

Uredba o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti – Ur.list RS, 108/2000 in 16/2001

Najde se lista na strani Ur. L RS v HTML-obliki.

Sem malce pokukal noter v listi, pa nisem pod navedno šifro nič našel. Samo dajte še enkrat pogledati.

Johana - 20.05.2003 - 20:31

Joj, Matjaž, a si si dovolil pomisliti, da nisem prebrala obrtnega zakona. Sem ga, ga znam skoraj na pamet, pa A in B listo tudi. Njegova 45.310 pade v A.
Ampak mi ne gre skupaj.
GZS-ju plačuje obvezno članarino, po zakonu o GZS, kjer piše da je osnova za izračun, kdo pade pod obvezno članarino: amortizacija in strošek plač.
On je gospodarska (čeprav osebna) družba. Posluje s tujino. Ima tri zaposlene. Po pogodbi izvaja montažo elektrinštalacij na novogradnjah, lahko pa tudi obnovo elektroinštalacij na starih objektih.
Če bi videl, bi vsak rekel, to ni obrt niti obrti podobno.
Delavnice sploh nima. Niti skladišča ali zimra za orodje. Nobenih osnovnih sredstev (strojev ipd), le avto, s katerim se pelje vsakih 14 dni v Ita in nazaj.

Prepričajte me v nasprotno...

Anna - 20.05.2003 - 21:50

Morda pa šifra dejavnosti ni bila najbolj primerno določena?

Matjaž K - 21.05.2003 - 06:29

Kaj zdaj 53.410 ali 45.310?

Če je v listi potem je zadeve konec.
Od GZS pa naj zahteva povračilo članarine.
To, da je družba, pri obrti ne igra vloge (rezn pri gostincih in prevoznikih).

A, ja, guten moregen meine lieben.

Paula - 20.05.2003 - 20:28

Glede preoblikovanja s.p. v d.o.o. le toliko, da je seveda možno, da pa je ob trenutni davčni zakonodaji zelo neugodno! ZGD ne omenja preoblikovanja, pač pa možnost, da se podjetje samostojnega podjetnika vloži v družbo (torej vsa sredstva in obveznosti) in v praksi se to tudi izvaja, vendar se v skladu z davčno zakonodajo izgubijo olajšave za investicije (40% in 10%).

Mi takšno "preoblikovanje" zaenkrat še izvajamo postopno, tako da se normalno registrira d.o.o. in se postopno prodajajo zaloge, sredstva, itd. iz s.p. na d.o.o..

Baje pa bo nova davčna zakonodaja ustrezno uredila tudi problem olajšav, tako da bo stvar delovala kot se spodobi!

LP

Matjaž K - 21.05.2003 - 06:31

Kot sami igotavljate, so preoblikovanja in "preoblikovanja".
Jaz pa pravim: recimo bobu bob in ne sanke.

MARTIN KRPAN - 21.05.2003 - 07:29

Vložek in preoblikovanje pa ni isto. Primerjaj, Paula, če družba da v drugo družbo vložek (stvarni, denarni, del podjetja ...) ali pa če se npr. d.o.o. preoblikuje v d.d. itd.

mimi - 21.05.2003 - 11:59

Prav zdaj se ukvarjam s tako težavo, pa so mi povedali, da je preoblikovanje po 452. členu obligacijskega zakona to izvedljivo, tako statusno pravno kot z vidika DDV, problem bi lahko bil DURS in olajšave, vendar s.p. vložiš v d.o.o. z vsemi terjatvami in obveznostmi ter pravicami in kot tak posluješ naprej in ni nikjer izrecno napisano, da se olajšave kot pravica ne izkoristijo do konca v d.o.o. Davčna praksa je menda zelo različna, vendar nekako tak je bil tudi zaključek te GZS-jeve okrogle mize.Težko je v naši državi biti pameten. Bo že kako!