MARTIN KRPAN - 12.11.2000 - 09:58

Če se za navedene storitve svetovanja plačuje 19 % DDV (kar bi se po mojem moralo), ne moremo govoriti o bančnih poslih. Svetovanje je lahko "priporočilo", kjer se vzamejo ali plasirajo denarna sredstva. Tako je zelo ozka ločnica med svetovanjem in posredovanjem. Poznam kar nekaj podjetij, ki se ukvarjajo z navedeno dejavnostjo, pa zato nimajo nobenih dovoljenj BS. Opomba: ta podjetja so v večini primerov tudi imela brdavsovske kontrole in ni bilo nobenih problemov.

črna - 12.11.2000 - 15:26

Od navedenih storitev se plačuje DDV, vendar tržni inšpektor stoji na stališču,da gre za prikrito posredovanje pri organiziranju bančnih poslov, kar presega vsebino registriranega finančnega poslovanja ali svetovanja.
Pri tem se sklicuje na MNENJE Banke Slovenije št. xx, da gre v primerih organiziranja kontaktov med strankami, ki imajo za rezultat sklenitev kreditnega posla in ko razen provizije ni nobenega formalnega sledu o soudeležbi oglaševalca finančnih poslov za prikrito posredovanje pri org.določenih bančnih poslov.Tu vem, da gre le za mnenje in to ni pravna podlaga.
Navajajo še, da je tako prišlo do poseganja v sam trg finančnih sredstev, s čimer prihaja do vpliva na S in D po denarju in tako do vpliva na tržna gibanja.
Najbolj pa me skrbi tale navedba:"Takšno ravnanje presega funkcijo svetovanja, ki po svoji naravi pomeni izbiranje med danimi možnostmi,ne pa ustvarjanje možnosti."
Sicer sem še vedno na stališču, da to ni bančni posel, saj ga ne morem vriniti pod nobeno alinejo 2.člena Zakona o bankah in hranilnicah.
Vendar omenjene zadeve so nevarne, ko bo zadeva rešena in če bo podjetje kaznovano po 570.členu ZGD.
LP.

Paula - 12.11.2000 - 19:21

Vidim, da si zelo zaposlena, toda vseeno bi se lahko kaj oglasila!

Pozdravček!

STARI POŠTAR - 12.11.2000 - 19:43

Tale tematika je pa zanimiva tudi za starega poštarja, saj razume tudi bančno zakonodajo.
Brez zamere črna, ampak ni štos v tem ali gre nekaj notri (v tem primeru posredovanje v 2. člen zakona o bankah in hranilnicah), ampak je v konkretnem primeru pomembno razumevanje vsebine 1. in 2. točke tega zakona. Res je, da svetovanje (ozko pojmovano) in posredovanje (ozko pojmovano) ni bančni posel. Je pa bančni posel sprejemanje depozitov in dajanje ter najemanje kreditov in to v najširšem smislu. Torej se v sprejemanje depozitov štejejo vsa dejanja, ki so potrebna za sprejetje depozita, ne pa samo sklenitev depozitne pogodbe banke z depozitarjem. Podobno je pri dajanju kreditov, kjer posel ni samo sklenitev kreditne pogodbe banke s kreditojemalcem, ampak vsa dejanja, ki do te sklenitve pripeljejo. Ker so banke denarni posredniki, najemanje in dajanje kreditov ter sprejemanje depozitov pa je posel denarnega posredništva, ki je po zakonu bančni posel, je potrebno biti za te posle registriran kot banka.
Inšpektor ima torej prav, saj upošteva stališče BS, da je posredovanje med D in S na denarnem trgu bančni posel. Jasno je, da tako posredovanje ni pod kontrolo banke bank, torej BS. Zato je tudi jasno, da vsako kreditiranje med podjetji sodi v bančne posle in zato tudi davčna zakonodaja (ZDDV - sicer zelo nerodno in v neskladju z zakonom o bankah in hranilnicah) omenja neke odstotke, ki jih podjetje sme imeti med prihodki, če želi, da niso obdavčeni. Če je odstotek presežen pa ... bi človek lahko razumel, da je to že (za brdavse) bančni posel. Za Arharje pa je vsak kredit bančni posel. Toda zgodba se tukaj še ne zaključi. Za kakšno drugo priložnist naj prihranim še razliko med kreditom in posojilom (prosim, ne hodite gledat v SSKJ, ki ne loći med obema).
Moje mnenje: brdavsi in tržni inšpektorji sledijo zakonodaji, ki velja za banke in Banko slovenijo. Podjetje v teh poslih nima nič iskati, če pa že, ima pa na sodni poti prav malo možnosti za uspeh (proceduralne napake izključim).

grof Dracula - 12.11.2000 - 22:22

Rdeče krvničke mi pravijo, da tako v mali alpski vasici kot naši ljubi Transilvaniji še vedno obstajajo bančni lobiji, ki bi v končni fazi radi pokupili tudi celotno gospodarstvo, čeprav to ni bančni posel. Če vaši alpski brdavsi obdavčujejo svetovanje pri finančnih storitvah, potem to ni bančni posel. Obresti iz tega naslova so že druga zadeva. Pri tistih odstotkih, ki jih omenja vaš alpski ZDDV, pa je govora o 3 % prihodkov iz finančnih storitev, do koder podalpski zavezanci ne rabijo računati odbitnega deleža pri vstopnih računih za vstopne davke.

črna - 12.11.2000 - 22:35

Se strinjam z vami STARI POŠTAR, če bi denarna sredstva posojalo to podjetje. Vendar tega ni bilo, finančni tok je tekel med dejanskima POSOJILODAJALCEM in POSOJILOJEMALCEM (popravljam napako - pogledala v ZOR). Podjetje je le ta dva povezalo jima pomagalo skleniti posojilno pogodbo ter jim uredilo vse pri notarju.
Res je meja zelo težko dosegljiva, vendar ali ne bi bil potem v prestopku posojilodajalec?
Zakaj imamo potem sploh možnost posojilne pogodbe - denarna sredstva, če bi le ta bila nemogoča? Potem bi notar moral na to opozoriti, ali ne?
Zopet ste me zmedli.
LP

STARI POŠTAR - 13.11.2000 - 21:29

No pa nadaljujmo. Zakon o bankah in hranilnicah govori o kreditih. Najmanj kar lahko storimo je , da sklepamo posojilne pogodbe in trdimo, da smo denar posodili, kar je tudi res. Seveda pa ni čisto res, saj ne bomo dobili nazaj istega denarja. Toda enako je, če si pri sosedi izposodimo sol - tudi njej vrnemo drugo sol, saj smo njeno skoraj gotovo porabili. Kreditov se drži kreditni multiplikator - zato ker kreditodajalci smejo dati več kreditov, kot imajo kritja zanje. Posoja pa se samo toliko lahko, kolikor se ima in nič več. Se pa strinjam, da je v praksi vse zmedeno. Ne strinjam pa se, da bi notar moral kaj povedati na to temo ali onemogočiti posel. On je samo overil podpise ali uredil zavarovanje, v osnovni posel se pa notar ne spušča. Pa še nekaj o dejanskem toku denarja. To je samo delček posla, širše gledano z vidika bančnega predpisa, pa je v kreditiranje vključeno več kot le podpis pogodbe in nakazilo denarja.