MARTIN KRPAN - 03.07.2003 - 06:01

Vaše vprašanje je zelo neobičajno, saj v kolikor skladno z določili 1. točke 2. odstavka 5. člena ZDDV "dajete" vzorce kupcem ali bodočim kupcem, ne govorimo obdavčljivem prometu blaga - torej se ne obračunava DDV (gre za neobdavčen promet blaga). Seveda morate takšno dajanje vzorcev tudi ustrezno dokumentirati z verodostojno knjigovodsko listino - dobavnica, po potrebi "ustrezna izjava kupca, da gre za brezplačne poslovne vzorce itd.".

nana - 03.07.2003 - 07:23

"ustrezna izjava kupca,..." - lahko o tem poveste kaj več, prosim?

Jožica - 03.07.2003 - 08:20

Kot da sami sebi prodate količino blaga, ki ga uporabljate za vzorec: izdajnica (7/660), izdani (interni) račun (120/76,26), potem pa ta isti račun kot prejeti (417,16/220) in zapiranje s temeljnico (220/120). Osnova za obračun je nabavna cena.

Namesto 120-220 lahko uporabite tudi kak prehodni konto, odvisno, kako vam "vleče" v davčne knjige. Pa še to: pametno je, če si vodite evidenco izdanih vzorcev (kdaj, kaj, komu, zakaj) in če so vzorci take vrste, da je to možno, naj prejemnik potrdi prejem.

ANČI - 03.07.2003 - 11:20

ga. JOŽICA najlepša hvala za tako izčrpen odgovor in za idejo o knjiženju. Samo v tem vašem primeru imam terj. in obv. za DVV kar na koncu pomeni saldo 0. Mi pa našim kupcem dajemo vzorce za testiranje in ne vodimo nadaljnih evidenc. Gre zato, da pokrovčke, ki jih sicer prodajamo (niso posebej označeni da gre za vzorec)v tem primeru pa jih kupci stetstirajo v svojem proizvodnjem procesu.
Če mi boste odgovorili še na to vam bom zelo hvaležna...

LP ANČI

Jožica - 03.07.2003 - 15:22

Zdaj ste me pa zmedli. Upam, da prav razmišljam: če je vzorec, je za kupca brezplačen. Dajanje brezplačnih vzorcev ni promet blaga (že napisal M.K.) in se ne obračunava DDV. Če pa imajo vzorci kako ceno, pa itak izstavite čisto navaden račun. To je, kar se tiče relacije do kupca.

Interni obračun oz. račun je pa zato, ker, ko vzamete blago (izdelek) iz skladišča, je to "lastna poraba" in se sestavi interni račun. Ker je ta lastna uporaba namenjena reklami, je hkrati tudi vhodni račun za reklamne izdelke. Če bi, na primer, te izdelke podarili delavcem, ne bi imeli vhodnega računa, ampak samo izhod (in boniteto).

Mogoče pa mislite kaj drugega in napačno razumem?