krpan in druščina postani član

Naslov teme: RAČUNALNIŠKI PROGRAM-STOPNJA AMORTIZACIJA

4571  07.07.2003 - 11:37h / Ostalo / Avtor: NEJA / 263 / 9

Kakšno stopnjo amortizacije dajete računalniškim programom(v skladu z novimi stopnjami, ki veljajo v letu 2003)? Stopnja 20 in več % se mi zdi nekam nizka, glede na to, da program (npr. Autocad) v letu ali dveh zastari.
Hvala in lep pozdrav

Matjaž K - 07.07.2003 - 13:09

AMs po ZDDPO niso merodajne za poslovne AMs. Če dejavniki narekujejo take AMs, ki presegajo davčno priznane, se lahko (morate!) za razliko v AM "obrisati" pod nosom (žal).

LP

cvetkamarjetka - 07.07.2003 - 13:23

Koliko pa sploh stane program autocad?
V kolikor je nižji kot 100 €, potem gre lahko na stroške, če so dogradnje tudi, če je osnovna licenca gre med osn.sred., morda bi bilo smiselno tudi, da gre na drobni inventar, kolikor je možno dobo koristnosti in vrednost uskladiti s SRS.
Načeloma se pa strinjam z nasvetom MatjažaK.
DURS ima pa itak svoje metode pri inšpiciranju, tako, da se stvar itak takrat zaplete.

lp

Podloznik - 07.07.2003 - 13:54

AutoCad je kar draga zadeva; ce me spomin ne vara kar par tisoc evrov.
Potem pa je (priporocljivo) placati tudi za nadgradnje (obicajno od 15-30% od vrednosti paketa letno) in popravke.

Po moji neracunovodski logiki, bi dal to med osnovna sredstva, uposteval maksimalno mozno stopnjo amortizacije (ce se ne motim 3 leta?) in potem vsako leto povecal vrednost za "letno vzdrzevanje".
Ne vem pa, ce to "pije vodo" pri Brdavsih.

mali princ - 07.07.2003 - 14:36

težko, da bi to "pilo vodo". letna vzdrževanja so običajno jasno definirana, saj je potrebno imeti pogodbo in je tako vzdrževanje težko "obesiti" na nadgradnjo programske opreme. Najbolj prav bi bilo, da obračunavate poslovno amortizacijo, ki je višja in nižjo za potrebe davčnega izkaza. To seveda zahteva več evidenc, ampak brdavsov se vam pa le ni potrebno bati.

Podloznik - 07.07.2003 - 15:24

Pri vecini programske opreme, obstajata dve vrsti "vzdrzevanja".

Eno so posegi in opravljena dela na terenu (kar je jasno storitev), drugo pa je t.i. narocnina na nove verzije (v tujini izraz subscription ali pa maintenance). Ker s taksno narocnino dejansko placujes pravico do uporabo novejsih verzij (in tudi dobis novo verzijo v materializirani obliki, tj. na CDju), je po mojem to dejansko nadgradnja, ki tako ali drugace predstavlja izboljsavo.

Vprasam drugace: ko kupis nek program dobis recimo verzijo 1.0. Potem pa so vsako leto (ali se bolj pogosto), dobivali verzije 1.1, pa 2.0, pa 3.0 in tako dalje. Za vsako verzijo dobis tudi licenco, ki glasi tocno na to verzijo. Dejansko ima tudi vsaka ta verzija svojo "part number" stevilko (na racunu dobavitelja) in potemtakem bi bilo potrebno za vsak "part number" potem odpreti novo osnovno sredstvo?


Matjaž K - 07.07.2003 - 18:09

Nekaj misli:

"Fizično" (v kolikor lahko pri programu govorimo o materializiranosti) pa je navzven to še vedno en program.

Podobna je zadeva, ko dozidate prizidek. V naravi je to eno OS, samo z dvema podštevilkama.

Glede bilanciranja programov pa odgovor ni enostaven.

Če npr. programa za knjigovodstvo ne "doštuklate" (npr. sprememba DDV evidenc) je bolj ali manj neuporaben. Kaj bi potem morali za tisti del programa, ki postane neuporaben obračunati delno oslabitev, "doštuklanje" pa usredstviti? (teoretično najbolj prav).

Drugo pa je nadgradnja. Že ime pove, da se nekej dodatno dodaja, torej bo program zmogljivejši, kar pomeni povečanje nabavne vrednosti (npr. GK dodate fakturiranje).

Tretje je letna vzdrževalna pogodba. Nkj iz okvira pogodbe je lahko čisto vzdrževanje, ki je strošek, nekaj pa so tudi "doštuklanja" nekaj pa "upgradi".

Pa še kakšen vidik bi se dal najti.

LP

Podloznik - 07.07.2003 - 19:15

Se strinjam, razen z definicijo, kaj je o nadgradnja.
Nadgradnja = upgrade; tj. zamenjava (recimo) verzije 1.0 z verzijo 2.0 (ali pa 1.1.). Razlog (potreba) za nadgradnjo je lahko razlicen; morda za odpravo napake (t.i. bug, oz. hrosc), morda je potrebna zato, da se lahko program uporablja z novo strojno opremo (ali programsko; tj. operacijskim sistemom), ali pa preprosto zato, ker proizvajalci postopoma ukinjajo podporo starim verzijam (t.i. end of life), ipd.

Razsiritev (funkcionalnosti) pa je, ce recimo programu za "glavno knjigo" dodamo se recimo modul "osnovna sredstva", vendar pa je to (pretezno) dodaten, nov modul.
Analogija z gradnjo hise in prizidkom zato ni ravno najbolj primerna za ponazoritev nadgradnje (=upgrade-a).

Prej bi rekel, da smo na hisi zamenjali streho (=upgrade), ce pa smo dozidali se prizidek (=garazo) pa je to razsiritev.

Vzdrzevanje pa je seveda cista storitev.

Mix - 08.07.2003 - 11:15

Mislim, da je zadnji odgovor precej dober.
Pri nadgradnjah je potrebno upoštevati še dejstvo, da imate pravico uporabe nadgradnje samo, če posedujete original verzijo, ki je bila kupljena po polni ceni. To pomeni, da sama nadgradnja ne more biti ločen produkt, ker ga brez osnove ne morete in predvsem NE SMETE uporabljati.

Podloznik - 08.07.2003 - 13:44

Logicno.
Saj zato pa proizvajalci ob nakupu/narocilu nadgradnje zahtevajo dolocene podatke (serijsko stevilko, registracijsko kartico, ipd.).