kača - 06.08.2003 - 14:02

kolikor jaz vem, nikoli

Računovodja - 06.08.2003 - 14:14

Se strinjam, obresti so oproščen ali neobdavčen promet.

LP:

Suzi S. - 06.08.2003 - 15:43

V kolikor gre za obresti po sklenjenih leasing pogodbah se DDV obracuna; v nasprotnem primeru se od zamudnih obresti NE obracuna DDV

lp
Suzi

vprašajček - 07.08.2003 - 07:40

Kaj pa obresti, ki jih zaračunaš kupcu pri nakupu na trajnik? Če prav razumem niso obdavčene?
LP

Prinčipesa - 07.08.2003 - 07:53

Ne, zaenkrat še niso!
Kdo pa ve kaj za tečajne razlike? Nekje sem prebrala, da bi morali nanje
dodati DDV, vendar tega nihče ne dela. Ali pač?
čao

alja - 07.08.2003 - 10:26

n :
-------------------------------
Kdaj se na obresti obračuna DDV?????
tole je bilo objavljeno na davkoplačevalcih:

OBDAVCITEV ALI NEOBDAVCITEV TECAJNIH RAZLIK
V praksi se pojavlja vedno vec vprasanj, kako je z obdavcitvijo tecajnih razlik oziroma, ali tecajne razlike, nastale pri izkazanih terjatvah do kupcev predstavljajo davcno osnovo za davek na dodano vrednost.
Navedena tematika je zakonsko ohlapno opredeljena, moc je najti tako argumente za in proti obdavcitvi tako imenovanih tecajnih razlik, izkazanih pri terjatvah do kupcev. Pri opredelitvi argumentov za in proti je potrebno upostevati dolocila ZDDV, PZDDV, SRS in druge ustrezne zakonodaje.

Najprej si poglejmo, kaj govorijo SRS o prevrednotovanju terjatev.
SRS 5.24: »Terjatve se zaradi spremembe kupne moci domace valute ne prevrednotujejo, razen ce so izrazene v tuji valuti in se po njihovem prvem pripoznanju spremeni valutni tecaj, ali ce so izrazene v domaci valuti in je med pogodbenima strankama dogovorjeno prevrednotovanje z namenom ohranjanja njihove realne vrednosti. Vendar povecevanje terjatev iz obeh naslovov povecuje redne financne prihodke, zmanjsanje terjatev pa redne financne odhodke, in ne prevrednotovalnih financnih prihodkov oziroma prevrednotovalnih financnih odhodkov.«


Iz navedenega dolocila bi bilo moc razbrati, da:
tecajne razlike predstavljajo prevrednotovanje zaradi spremembe kupne moci domace valute, v kolikor je racun izstavljen v tuji valuti (predvidevamo, da gre za izkazovanje terjatev do tujine v tuji valuti);
v notranjem prometu na ozemlju RS izkazujemo terjatve v SIT, vendar lahko zaradi ohranjanja vrednosti terjatve uporabimo prevrednotovanje terjatve glede na gibanje tecaja tolarja napram valuti XY. V tem primeru lahko govorimo tudi o ohranjanju vrednosti terjatev na osnovi pogodbenega dogovora (npr. dolzni ste nam XY SIT v protivrednosti XY EUR, na dan placila ste nam dolzni placati XY EUR v tolarski protivrednosti po srednjem tecaju BS na dan placila), kar pa na koncu rezultira v manjsem ali vecjem placilu od dogovorjenega, izrazenega v tuji valuti.

8. odstavek 21. clena ZDDV opredeljuje, da ce placilo za opravljen promet blaga oziroma storitev preseze znesek, do katerega bi bil davcni zavezanec upravicen, je davcna osnova prejeto placilo, v katero ni vkljucen DDV na ta promet.
24. clen PZDDV opredeljuje, da se po osmem odstavku 21. clena ZDDV davcna osnova poveca, kadar je izvrseno visje placilo od dogovorjenega, ne glede na razloge za visje placilo. Odbitek vstopnega DDV v visini dejansko placanega DDV je mogoc samo, ce je dobavitelj za to povecanje placila izdal racun v skladu s 34. clenom ZDDV.
Tako ZDDV kot tudi PZDDV opredeljujeta, da vsako preplcilo (za obdavcen promet blaga) predstavlja davcno osnovo od prometa blaga ali storitev.





Se zanimate za oglasevanje vasega podjetja na nasih spletnih straneh? Spletna stran www.davkoplacevalci.com je najbolje obiskana davcna stran v Sloveniji, dnevno belezimo preko 1300 dostopov. V kolikor so vasa ciljna oglasevalska skupina racunovodje, davcni svetovalci, pravniki, revizorji in direktorji, nam pisite na info@davkoplacevalci.com in poslali vam bomo ponudbo.






--------------------------------------------------------------------------------




Navsezadnje je potrebno upostevati tudi Zakon o uporabi denarne enote RS in Zakon o denarni enoti RS. V RS se kot zakonito placilno sredstvo uporabljajo bankovci in kovanci, ki se glasijo na denarno enoto, doloceno z zakonom o denarni enoti RS. Bankovci in kovanci, ki se glasijo na denarno enoto RS, so edino zakonito placilno sredstvo na obmocju RS. Ime denarne enote se uporablja za vsa gotovinska in brezgotovinska placila ter za izkazovanje vseh denarnih vrednosti in zneskov.




Iz zapisanega je razvidno, da lahko terjatve do tujih poslovnih partnerjev izkazujemo v tuji valuti in da pozitivne tecajne razlike na osnovi izkazanih terjatev predstavljajo redne financne prihodke, ki niso sestavni del davcne osnove za obracun DDV. Tuj kupec nam namrec ne placa vec, kot pa je izkazano v tuji valuti. V kolikor pa kdaj pride do taksnega preplacila pri npr. izvozu blaga, tudi to preplacilo ni predmet DDV, saj se izvoz blaga uvrsca med oproscene storitve. Pri tem bi vas vsekakor radi opozorili, da lahko davcni organ pri izvozu blaga vecja preplacila s strani tujih kupcev opredeli kot placilo storitev (najverjetneje storitev iz 1. odstavka 17. clena ZDDV), v kolikor ta preplacila ne bodo pokrita z dejanskim izvozom blaga.




Pri terjatvah iz naslova prometa blaga ali storitev, izkazanih na obmocju RS, kjer je tudi dogovorjeno »prevrednotovanje« na osnovi valutnega razmerja SIT/valuta XY zaradi ohranjanja realne vrednosti, predstavljajo navedeni redni financni prihodki del davcne osnove za obracun DDV. Navsezadnje, v tem primeru tezko govorimo o tecajnih razlikah, ceprav niti SRS tega izraza ne uporabljajo dobesedno, temvec o povecanju izkazanih terjatev. Kupec je placal dejansko vec, kot je bilo izkazano na racunu, ki se mora glasiti v SIT.




Na koncu pa mogoce samo se nekaj opozoril, nasvetov:

predmet davcne osnove pri »tecajnih razlikah« v notranjem prometu niso izkazani redni financni prihodki na osnovi SRS 5.24 ob koncu leta, temvec izvrsena preplacila. Ob koncu poslovnega leta se lahko terjatve povecajo zaradi zvisanja tecaja valute X, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi med kupcem in dobaviteljem, vendar ob taksnem knjigovodskem izkazovanju terjatve se ni prislo do (pre)placila, saj placilo se ni bilo fizicno izvedeno;
v notranjem prometu se ne dogovarjajte za valutne klavzule pri izvrsenih placilih, temvec izkazujte vse terjatve v tolarskih vrednostih kot to dolocajo ze navedeni zakoni;
v kolikor ze prejmete preplacilo, izracunajte DDV v prejetem preplacilu s pomocjo preracunane davcne stopnje v odvinosti od tega, s katero davcno stopnjo je bil obdavcen izvrsen promet blaga ali storitev;
vsak nasvet, mnenje, clanek upostevajte skladno s pravilom, da lahko davcne obveznosti predpisuje samo zakon, hkrati pa ravnajte skladno z vasim prepricanjem, upostevajoc stopnjo davcnega tveganja, v kolikor so zakonska dolocila ohlapna, nedorecena.



V Sloveniji velja nepisano pravilo, da se od tako imenovanih tecajnih razlik DDV ne obracunava. Vendar se pri tem vprasajte:

kaj sploh so tecajne razlike;
kdaj in kako se obracunavajo tecajne razlike;
ali lahko uporabljamo v notranjem prometu pojem tecajnih razlik ali dejansko prejmete vecje placilo, kot je izkazana terjatev v SIT.





--------------------------------------------------------------------------------

Iva - 07.08.2003 - 13:58

Pri blagovnih kreditih. LP