krpan in druščina postani član

Naslov teme: regres

5282  07.08.2003 - 14:20h / Ostalo / Avtor: učenka / 79 / 19

Delavec je upravičen do regresa če je upravičen do dopusta to mi je jasno.
Jasno mi je tudi, da je delavec upravičen do celotnega dopusta po preteku 6 mesecev delovnega razmerja. (člena 161 in 162)

AMPAK zapletlo se je tukaj - delavec je imel pogodbo za določen delovni čas in to za 6 mesecev - od 1.1.2003 do 30.06.2003 - ALI to je dopolnjenih 6 mesecev in s tem polni regres ali to pomeni, da je upravičen do sorazmernega regresa.
Ne bi bil problem, če bi po pretku 6 mesec pogodbo podaljšali pa je nismo in sedaj ne vem ali mora dobiti cel regres ali samo sorazmerni del regresa.

HVALA

ČEBELICA - 07.08.2003 - 14:41

Ali je izkoristil kaj dopusta, če je potem mora dobiti tudi regres, če ne pa nevem ........pogovorite se z njim.

Cvetka - 07.08.2003 - 15:33

Jaz sem imela podoben primer in so mi na davčni rekli, da je treba izhajati iz pogodbe za določen čas...to pomeni polovico njemu izračunanega dopusta, če ga ni koristil, se mu ga plača in polovica oz. sorazmerni del regresa. Lep pozdrav!

vesna - 07.08.2003 - 19:55

Regres je vezan na pravico do dopusta in ne na koriščenje le tega.
Vi ste mu dolžni izplačati 6/12 (ker je pridobil pravico do izrabe 1/12 LD za vsak mesec dela v posameznem koledarskem mesecu, ker mu je delovno razmerje v tekočem letu koledarskem letu poteklo pred 1.7.-162. člen ZDR).

Tiče - 07.08.2003 - 20:46

Če bolj pazljivo preberete 161. člen ZDR, ta določa,da pridobi delavec letni dopust, ko mu preteče čas, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev.Kako si to razlagamo ?

učenka - 07.08.2003 - 21:32

Ja mam to knjigo o delovnih razmerjih pa večkrat ko preberem manj mi je sasno.

Dopusta ni koristil niti en dan.
Tudi moje mnenje da bi mu dali 6/12 regresa in ne celega in plačali nekorisčen dopust za 6 mesecev delovnega razmerja.

Upam, da bo pravilno.

Če ma kdo še kako idejo ali izkušno se priporočam

HVALA vsem

Matjaž K - 07.08.2003 - 23:08

Jaz si to razlagam tako, da če ti je fotr direktor ali pa če je direktor socialna dobričina, da (lahko) dobiš regres že po enem dnevu delovnega razmerja.

To da mora obvezno najprej preteči 6 mesecev, to je "izdajdba" prakse.

LN

Matjaž K - 07.08.2003 - 23:14

ZDR
162. člen
(pravica do sorazmernega dela letnega dopusta)
(1) Delavec ima pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu:
...
– če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem

ZDR
131. člen
(regres)
(4) V primeru, da ima delavec pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.


-> DR mu je prenehalo pred 1.7. -> sorazmeren dopust in temu ustrezno tudi sorazmeren regres.

Preberite pa tudi moj odgovor Tiče-ju. Po mojem mnenju, si lahko podjetje določi, da bo rok za pridobitev pravice do LD (in s tem do regresa) krajši od 6 mesecev (6 mesecev je maksimalna meja, do katere lahko delodajalec "zavlačuje" izplačilo regresa).

LV

Jožica - 08.08.2003 - 07:13

LN? LV? Lepo nam? Lepo vam? Nič jasno... :o


Sonček - 08.08.2003 - 07:32

Madona Jožica, ti maš pa res sokolje oči za drobnarije....
: )

Jožica - 08.08.2003 - 07:37

Ne, ne... to je zato, ker zjutraj še bolj na ozko gledam. :p

Matjaž K - 08.08.2003 - 08:42

LP - lep pozdrav ali lep popoldan
LV - lep večer
LN - lahko noč
LD - lep dan

bibita - 08.08.2003 - 07:14

Koliko jaz vem, mora za pridobitev pravice do regresa preteči šest mesecev in en dan.
Piše sicer šest mesecev, vendar pa velja, da moraš biti vsaj dan po preteku teh šestih mesecev še vedno zaposlen, če hočeš dobiti regres.

Vir: Pravna služba GZS

jojo - 08.08.2003 - 08:01

In to bo držalo. Zavedajte se da se za delovno dobo preračuna mesec povprečno 30 dni.

Kim - 08.08.2003 - 08:03

Ne, dovolj je, da poteče točno šest mesecev (npr. zaposlitev od 1.2. do 31.7.). Ponavadi se gleda mesece, ne dneve.

Matjaž K - 08.08.2003 - 08:46

Pravna služba GZS tudi dela napake.

Primer: 238. člen ZDR
Zatrjujejo, da dodatek na delovno dobo stagnira oz. da ga pri tistih, ki so po 1.1. 2003 menjali službo, sploh ni več.

Na Delovnem inšpektoratu pa so se postavili na stališče, da še vedno vsakemu pripada dodatek ki se povečuje z vsakim dopolnjenim letom delovne dobe in da pripada tudi tistim, ki so pogodbo o zaposlitvi sklenili po 1.1. 2003.

Zdaj pa si predstavljajte čigava bo obveljala:
tista državnega oragana ali GZS-jeva.

Kim - 08.08.2003 - 08:07

Matjaž, a si lahko teh šest nepretrganih mesecev razlagam tudi tako, da bi vsak, ki je vseh dvanajst mesecev zaposlen, upravičen do dveh regresov? :)))

Matjaž K - 08.08.2003 - 08:44

Ne, ker je regres vezan na pravico do letnega dopusta, ta pa je le en na leto (čeprav se lahko koristi npr. tudi v več kot enem delu).

Kastor - 08.08.2003 - 08:46

Če ste res učenka je prav, da Vam zadevo razložimo tako, da jo boste vsaj malo razumeli. Veliko je bilo že povedanega o takih in podobnih problemih, ki nastajajo v praksi. Tudi sam sem že pisal o podobni temi. Žal ugotavljam, da je razumevanje, predvsem pa razlaga teh določil, še vedno sporna.

Moje mnenje o Vašem primeru:
1. Delavec je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Ni dvoma, da ste imeli z njim sklenjeno pomankljivo pogodbo o zaposlitvi, saj mora pogodba o zaposlitvi za DOLOČEN čas vsebovati tudi OBVEZNO določilo o IZRABI letnega dopusta (5. alinea 29. člena ZDR). Določba je zelo logična. Pomislite, kaj vse bi rešila v Vašem primeru, če bi jo imeli. Jasno bi bilo koliko dopusta ste dali delavcu oziroma ste se z njim zanj dogovorili in kdaj ga bo izrabil (obvezno v času trajanja pogodbe). Če bi imeli to napisano, bi bile zadeve zelo enostavne oziroma problema sploh ne bi bilo. Večinoma vsi delodajalci spregledujejo to določilo in običajno upoštevajo samo 10. alinejo 29. člena ZDR, ki govori o letnem dopustu in načinu določanja letnega dopusta. Tudi ta alineja je sestavina pogodbe o zaposlitvi za določen in nedoločen čas. TOREJ upoštevanje teh določil pri sestavi pogodbe o zaposlitvi vnaprej rešuje vse dileme tudi pri regresu. Nelogične so dileme pri pogodbah za določen čas, saj je vendar v obojestranskem interesu, da se pri taki pogodbi delodajalec in delojemalec vnaprej dogovorita o vsem. Spoštovati je potrebno le zakonske minimume (kriterije), drugače pa je ravno pri teh pogodbah (za določen čas)možno pravice iz teh naslovov oblikovati tako, kot se stranki dogovorita. KAR NI PREPOVEDANO JE DOVOLJENO.

2. Tudi pri štetju rokov za pridobitev pravice do letnega dopusta (tudi sorazmernega dela) ni povsem tako kot nekateri mislijo. ZDR v 161.členu pravi: "čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev". Gramatikalna razlaga teh besed pomeni, da delavec pridobi pravico do letnega dopusta (izključno teoretično) že po enem dnevu dela, če delodajalec tega nima urejeno v aktu ali v kolektivni pogodbi (lahko je veljavna SKPg, branžna, podjetniška). Določba pomeni maksimalni rok in ne minimum, torej vsak, ki je točno 6 mesecev delal(to v vašem primeru je; 6 mesecev in en dan je že daljši rok, torej je maksimum 6 mesecev)ima pravico do celotnega dopusta in regresa. Logično tudi je, da je uporaba določil 162. člena ZDR o sorazmernem dopustu odvisna od kriterijev, ki veljajo pri delodajalcu za pridobitev letnega dopusta.

Večina delodajalcev teh primerov nima urejenih z akti niti s kolektivnimi pogodbami (SKPg-določbe o dopustih niso veljavne in po tej logiki tudi niso veljavne branžne itd.), zato verjamem, da resnično nastopajo problemi.
NASVET: ko pripravljate pogodbe o zaposlitvi, upoštevajte zakonske obveze (vsaj minimume pravic)in poskušajte vnaprej urediti te pravice (npr.: dopust).

učenka - 08.08.2003 - 22:00

VSEM hvala za pomoč.

Saj v bistvu me je najbolj begalo to kdaj je 6 mesec al je to natanko 6 mesecev ali 1 dan več.


V naprej bodo pogodbe sklenjene bolj natančno za sedaj pa najbolje da damo cel regres, pa izplačamo nekoriščen dopust - ker je še vedno vsekakor ceneje kot pa da nas kdo kaj toži pa obresti pa tako naprej.

ŠE ENKRAT HVALA VSEM