Nikita - 20.08.2003 - 13:04

Material se knjiži na zalogo materiala. Knjiži se po prejetem dokumentu-dobavnici. Da je račun konec meseca nima veze. Na dobavnici imate vse podatke za vodenje materialne evidence. Bistvo materialne evidence je da lahko dokažete da je ves nabavljeni material vgrajen v izdelke ali kako drugače porabljen za opravljanje dejavnosti.

Ir1 - 20.08.2003 - 13:05

Račune zahtevajete, za vsako dobavo posebej ali vsaj tedensko. Račun se knjiži v R3 in nato skozi izdajnice na DN, ko je proizvodnja za te izdelke končana v R4 in nato naprej v R6 med zaloge izdelkov.
Mogoče ima kdo drugačno rešitev ali dela drugače, zanima me mnenja še ostalih.

LP-Ir1

Mateja - 20.08.2003 - 17:03

Točno tako. Čeprav ne vem, zakaj bi račun zahtevali tedensko, lahko je mesečno. Problem je lahko samo, če so potem na računu drugačne cene, kot so bile na dobavnici, material pa je že razknjižen. Ni seveda možno, če na dobavnici ni cen.
Razknjiževanje materiala iz zaloge v stroške se lahko olajša z dobrim programom, kjer se za vsak izdelek določi, kateri material je vanj vgrajen. Ob prenosu tega izdelka v zalogo gotovih proizdvodov pa se potem avtomatsko material iz njegove specifikacije razknjiži iz zalog v stroške.
Seveda pa to ni možno, če so izdelki preveč unikatni.
Drugače je bilo prej mogoče pri S.p.jih - oni so samo popisali zalogo na začetku in na koncu leta in razlika so bili stroški. Kakšne LIFO, FIFO metode - nikad čuli.

Matjaž K - 20.08.2003 - 19:54

R3 ni obvezen.

Po SRS (ne vem zdaj na pamet, kateri) se lahko nabava knjiži direktno v R4, če je material takoj dan v uporabo.

Namensko uporabo takega materiala pa se še vedno da dokazovat z delovnimm nalogom (samo morate vedeti, katera nabava je šla v kateri izdelek, cenovno pa ovrednotite potrošek, ko prejmete račun).

Seveda pa je marsikaj odvisno tudi od računalniškega programa (če ga uporabljate), knjigovodska teorija je eno (papir in penkalo delata čudeže, samo sta počasna), programi pa drugo (so okorni, vedndar imajo prednost, ker obvladujejo maso podatkov)

LV

Matjaž K - 20.08.2003 - 19:57

S SRS 39 je popisna metoda možna samo še pri "enostavcih", tako da so (smo) tudi s.p.p. v "klubu sveta čudežnih metod razbremenjevanja zalog po dejanski porabi".

To da je prej bila v uporabi popisna metoda pa se zahvalite MF DURS. Posebni SRS za s.p.p. je obljubil minister Tajnikar že leta 1993!!!

Ir1 - 21.08.2003 - 10:31

Matjaž K, mislim, da je malo podjetnikov, k nabavijo blago in ga direktno mimo R3 prenesejo v R4 in ga takoj porabijo za izdelek. Pa še konec leta kako je z zalogo ali v R4 ali po SRS 39 in sicer po SRS standardih v R3, saj vendar velja popisna metoda a ne. Menim, da je R3 zelo, zelo priporočljiv, da ne govorim iz vidika kontrole poslovnih knjim, materialne evidence s strani DURS-a.

LP-IR1

Matjaž K - 21.08.2003 - 11:27

Se strinjam, da vska ki ima npr. proizvodnjo ne daje vsega takoj v uporabo, kakšne storitvene dejavnosti (inštalaterji, parketarji ipd) pa imajo redko kaj na zalogi.

Glede popisa:

če je bil material dan v uporabo, potem tako pri popisu ne sme biti nič od tega ugotovljeno na zalogi.

Moram pa vas popraviti, popis je res treba delati, samo to še ne pomeni, da se uporablja popisna metoda (odmislimo enostavnike), kajti zatečeno stanje zalog izvira lahko iz različnih nabav in ima zato drugačno popisno ceno (nivelacije pa ni več).

LP

Ir1 - 21.08.2003 - 13:45

Mislim, da na sva prešla vsak na svojo stran, eden proizvodno, drugi storitveno.
Žal je pri obeh konec leta nekakšna zaloga, kako pa upravičujete izvedbo dela na dan 03.01.xxxx leta, če pa ni zaloge, prva nabava nabava pa je npr.:04.01., ali celo pozneje, z davčnega vidika gledano je neizvedljivo in tudi inšpektorja ne boš prepričal, da zaloge ni bilo.
Pri kontroli knjig, ki jih je imel eden od zavezancev, je inšpektor v zapisnik zapisal, da zavezanec ne vodi materialnega knjigovodstva skladno s predpisi, saj " material " knjiži direktno na R4, ne pa na R3 in nato glede krogotok knjigovodskih listin ( Izdajnica, DN ) prenese porabo v R4.
Ta " material " pa je sestavljalo pvc vezalke, pvc zidni vložki, mavec 25/1, izolir trak, vijaki dolžine med 15 mm pa vse do 150 mmm, in še bi lahko našteval takšen material, ampak bi pisal do večera, skratka hočem povdariti, da vse kar se uporablja pri izdelavi nekega polproizvoda ali proizvoda in sestavlja njegov sestavni del bi vodil skozi R3, kar pa ne predstavlja njegov sestavni pa direktno na R4, npr.: plin, kisik, predivo ipd.
No sedaj je inšpektor zadovoljen, bil je namreč v kontroli za drugo stranko, pa je vmes še preveril vodenje materialnega knjigovodstva za lani kontrolirano stranko.( Primer je zgoraj opisan. )
Glede inventure in popisne metode in različnih cen za en artikel, pa mislim, da je na trgu dovolj dobrih računalniških programov, ki ti omogočijo pravilno vrednotenje zaloge materiala ali pa blaga.
Da ne omenjam možnosti ( akt podjetja, sklep podjetnika ), da preračun na novo ceno knjiži na posebne konte odmikov od cen zalog v R3 - 319,329, v R6 - 669. Ali pa se motim.
Prosim za odgovor še ostale

LP-Ir1

Matjaž K - 21.08.2003 - 15:24

Saj se strinjava. Če je delano 3.1. potem se res postavi vprašanje, od kot material.

Inšektorja pa bi v opisanem primeru napotil na SRS 39 (pred 2003 pa na Pravilnik o vodenju poslovnih knjig ...).
Če namreč inšpektor napiše neko trditev da nekaj ni OK, potem mora obrazložiti, v skladu s katerim členom itd (načelo zakonitosti), če ne je taka odločba procesno nezakonita.

Do SRS 39 je bila za vse podjetnike v uporabi popisna metoda, za njo pa je jaso (razvidno že iz obrazca davčne npovedi) da se nabava vnaša med stoške nato pa koregira za s popisom ugotovljeno spremembo v stanju zalog.

Da en omenjam, kako je (bi) izgledalo stroškovno računovodstvo kakšnega s.p. pred SRS 39 (v Svetovalcu so sicer pisali, da lahko uporablja FIFO,LIFO itd metode, s čemer se jaz ne strinjam), samo stroški so se pa ugotavljali na podlagi popisne metode. Saj ste dobitli popolnoma različna rezultata glede stroškov (in ker stroški tvorijo ne/dokončano proizvodnjo tudi drugačnos troškovno vrednost zalog).

Glede nivelacije pa sva se že tako pogovarjala, moje mnenje pač je da ni dopustna (ker gre po vsebini pri nivelaciji za prevrednotovanje navzgor, pa lahko Kenda v X-u 100x piše, kako razlike knjižiti na PČR). Da bi pa zaradi tega prešli na sistem stalnih cen in se zafrkavali z odmiki, to pa je že malce prehudo.

LP
Res bi bilo lepo, če bi še kdo drug kaj napisal na to temo. Midva sva že tako ali tako tako globoko v tem. da se kar kadi.

Ir1 - 22.08.2003 - 14:13

Matjaž K, se popolnoma strinjam, brez nivelacije in po strukturah cen zaloge istovetnega blaga. Imam računalniško super rešeno, brdavsa lahko še samo kap.

LP-Ir1