STRUPEK - 26.08.2003 - 11:18

Zelo velika, takšna kot med vrhovnim brdavsom Griljem ala roštiljem in normalno pravno državo.
Sicer pa je osnovna razlika ta, da se v prisilno poravnavo prisilijo sami dolžniki, da nategnejo upnike. Ko pa upnikom dojadi, pa dolžnika snamejo s tečaja in ga morbidno ubijejo.

sara - 26.08.2003 - 13:09

strupek, ta je pa od sile

lalika - 26.08.2003 - 13:17

Prisilka je v bistvu legalizirana kraja, pri kateri dobijo nekateri več, nekateri manj, največ pa obdrži upnik. Če (ko) uspe, je zagotovo boljša, kot stečaj. Prisilka se večkrat uporabi tudi kot "cenejša" varianta za odpuščanje delavcev. Stečaj pomeni za dolžnika največkrat smrt, za upnika pa nekajkrat manjši izplen, kot v prisilki. Poplačila nad 20% so v stečaju redkejša, kot milijonski zadetki na lotu!

Mateja - 26.08.2003 - 13:36

To je vse res. Če pa nekoga čakađ in čakaš.Leto mine. Mineta dve pa še vedno nič. Potem daš terjatev v tožbo, ki traja đe sedem let. Kaj torej storiti? Mogoče v prisilni ali stečaju dobiš vasj nekaj, kar je bolje od nič. Se motim?

- 26.08.2003 - 14:05

Zakaj je izplen v stečaju manjši kot v prisilni poravnavi? Ali prisilna poravanava ni smrt podjetja?

sara - 26.08.2003 - 14:27

Če podjetje karkoli dela, je večja možnost plačil, če ne dela nič ni nič.

Jožica - 26.08.2003 - 14:27

Prisilna poravnava se uvede, kadar podjetje upnikom predloži načrt reorganizacije in se upniki strinjajo, da je realen in bi reorganizirano podjetje lahko poslovalo naprej. Soglašati mora večina upnikov glede na znesek prijavljenih terjatev. Potem dobi podjetje prisilnega upravitelja, ki bdi nad uresničevanjem reorg. načrta, enakomernim poplačevanjem upnikov itd. Po domače: prisilka "gre skozi", kadar so večji dobavitelji zainteresirani, da obdržijo tržišče. Če niso, je pa stečaj.

V prisilni poravnavi dolžnik obdrži ime, transakcijske račune itd., naredi se popis obveznosti na dan uvedbe prisilke; te se poplačujejo po načrtu, sicer pa podjetje normalno posluje naprej. Ja, seveda se mimogrede tudi znebi "odvečnih" delavcev.

Pri stečaju pa se odpre nov račun, k imenu se pripiše "v stečaju" (tudi na žigu) in stečajni upravitelj poskrbi za dokončanje začetih poslov, prodajo premoženja in razdelitev stečajne mase. Na dan stečaja tudi vsem delavcem preneha delovno razmerje, stečajni upravitelj pa pokliče na delo samo tiste, ki jih še potrebuje za dokončanje poslov.

To sta, približno in po domače, prisilka in stečaj. Kako, kdaj in kje se več iztrži, je odvisno od situacije; ni pravila. Vsekakor je pa večja verjetnost, da se kaj iztrži od delujočega podjetja.

Jožica - 26.08.2003 - 14:30

Aja... v bistvu sem samo na dolgo in široko povedala tisto, kar je Strupek povedal v par besedah.

realist - 27.08.2003 - 18:26

Vse tako kot pravi Jožica (in STRUPEK) le sprememba z letošnjim letom; delavcem preneha delovno razmerje najpreje v 15 dneh po uvedbi stečaja; smisel - dokončanje proizvodnje in morebitno oživitev - prodaja aktive iz stečaja ali prisilka iz stečaja,..... z namenom, da se kar največ proizvodenj ohrani.