Prisilna poravnava se uvede, kadar podjetje upnikom predloži načrt reorganizacije in se upniki strinjajo, da je realen in bi reorganizirano podjetje lahko poslovalo naprej. Soglašati mora večina upnikov glede na znesek prijavljenih terjatev. Potem dobi podjetje prisilnega upravitelja, ki bdi nad uresničevanjem reorg. načrta, enakomernim poplačevanjem upnikov itd. Po domače: prisilka "gre skozi", kadar so večji dobavitelji zainteresirani, da obdržijo tržišče. Če niso, je pa stečaj.

V prisilni poravnavi dolžnik obdrži ime, transakcijske račune itd., naredi se popis obveznosti na dan uvedbe prisilke; te se poplačujejo po načrtu, sicer pa podjetje normalno posluje naprej. Ja, seveda se mimogrede tudi znebi "odvečnih" delavcev.

Pri stečaju pa se odpre nov račun, k imenu se pripiše "v stečaju" (tudi na žigu) in stečajni upravitelj poskrbi za dokončanje začetih poslov, prodajo premoženja in razdelitev stečajne mase. Na dan stečaja tudi vsem delavcem preneha delovno razmerje, stečajni upravitelj pa pokliče na delo samo tiste, ki jih še potrebuje za dokončanje poslov.

To sta, približno in po domače, prisilka in stečaj. Kako, kdaj in kje se več iztrži, je odvisno od situacije; ni pravila. Vsekakor je pa večja verjetnost, da se kaj iztrži od delujočega podjetja.