Naslov teme: Delavec in dobiček
6260 16.09.2003 - 11:49h / DDPO / Avtor: lalika / 49 / 4
Citiram 139. člen ZDR: Delavec in delodajalec se lahko dogovorita, da ima delavec pravico do deleža dobička. Ta delež se določi na osnovi dobička v poslovnem letu, izračunan v skladu z zakonom.
Ali je to sedaj izplačilo dobička, ali drugi prejemek iz DR?
Če je drugo, potem nima smisla, da je zadeva v zakonu, saj lahko lastnik kapitala z dobičkom počne kar hoče (upoštevaje omejitve ZGD, pa vendar) in ne potrebuje zakonskega žegna, da kaj podari delavcu in državi.
Če pa je prvo, potem pa na juriš - ukinimo vsaj eno plačo in namesto nje izplačajmo tako ustvarjeni dobiček!
Ali je to sedaj izplačilo dobička, ali drugi prejemek iz DR?
Če je drugo, potem nima smisla, da je zadeva v zakonu, saj lahko lastnik kapitala z dobičkom počne kar hoče (upoštevaje omejitve ZGD, pa vendar) in ne potrebuje zakonskega žegna, da kaj podari delavcu in državi.
Če pa je prvo, potem pa na juriš - ukinimo vsaj eno plačo in namesto nje izplačajmo tako ustvarjeni dobiček!
Podloznik - 16.09.2003 - 12:24
Zanimiva interpretacija.
Ampak - vsi jurisniki so ze pod zemljo ;-).
Nikita - 16.09.2003 - 14:40
Če dalavcu izplačaš "udeležbo v dobičku" to obračunaš kot plačo.Torej vsi prispevki in dohodnina. Ni davka na plačilno listo, ker to ni plača ampak drugi prejemek iz del.razmerja.
Če pa izplačaš udeležbo družbeniku pa se plača samo dohodnina 25 %.Seveda če je to d.o.o..
lalika - 16.09.2003 - 16:44
Nikita, ti svetuješ v skladu z brdavsovskim mnenjem, nastalim pred ZDR, pa še v povsem drugi zvezi. Jaz pa želim proglasiti, da ga ni ustreznega predpisa, na osnovi katerega bi brdavsi izplačilo dobička po 139. členu ZDR opredelili kot drugi prejemek iz DR, čeprav vsi vemo, da bi skušali storiti prav to.
Pa še nekaj se mi zdi zelo pomembno. ZDR je butast in neuporaben predpis. Citirani člen je samo eden od dokazov te trditve. ZDR posega v področje ZGD (delitev dobička je v pristojnosti lastnikov kapitala) in to na zelo čuden način. Če se delodajalec (predstavlja ga poslovodja po ZGD) in delavec dogovorita o delitvi dobička, posegata v neodtujljivo pravico lastnika kapitala (da deli dobiček), nato pa je zadeva še enkrat mastno obdavčena (po Nikiti in verjetno tudi po brdavsih).
Kako pa bi rekli temu, ko bi se delodajalec in zaposleni dogovorili, da bodo namesto plačila obresti banki za dolgoročni kredit, izplačali npr. 14. plačo? V obeh primerih se odmena za uporabo dolgoročnega vira ne da lastniku tega vira, ampak zaposlenim (uporabnikom sredstev, financiranih iz tega vira). Menda bi kljub plačanim prispevkom zadevo hitro opredelili kot krajo? Ali je kraja, dovoljena z zakonom, kaka "boljša" kraja?
sara - 17.09.2003 - 10:34
nikita je pravilno napisala, vse ostalo je šuš muš