PIKSI - 21.10.2003 - 22:05

RAVNO PRI TEJ PLAČI SEM DELAVCU MORALA TRGATI 2/3 PLAČE, PO SKLEPU SODIŠČA ZA NEPLAČAN LEASING.
JE PA ODVISNO OD TEGA, ČE PREŽIVLJA DRUŽINSKE ČLANE, PA MINIMALNA PLAČA MU MORA OSTATI.

A. - 22.10.2003 - 07:17

Poglejte si članek v "svetovalcu" revije Obrtnik štev.11/2002

realist - 22.10.2003 - 07:46

V skladu s 102. členom Zakona o izvršbi - če je sam mu mora ostati minimalna plača; če preživlja družinske člene,...... Poglejte posebnosti v Zakonu o izvršbi.

KOKA - 22.10.2003 - 08:14

Vedno ima prednost DURS in to za celo 1/3 plače, ostalo pač počaka in je v zaostanku, tako so mi pojasnili na Dursu.

Katja - 22.10.2003 - 09:16

Točno tako drži. DURS ima prednost pred vsem razen pred preživnino. Drži pa tudi, da lahko trgaš le do 1/3 plače in ostati mora minimalna. To je, če ima zaposleni samo minimalno plačo, ne moreš trgati davčnega dolga. Za vse ostale odtegljaje mora poskrbeti zaposleni sam ali pa so v zaostanku.

jaga - 22.10.2003 - 09:49

Delavcem smo dali v podpis izjave, da se mu lahko pri plači odtrga tudi pod minimalni znasek. V primeru, da bi se tožaril.

sara - 22.10.2003 - 10:13

ne bo se tožaril, saj nima s čim (previsoke sodne takse pa že tako in tako nima denarja)

eko-m3 - 22.10.2003 - 10:42

Predlagam, da napišete dopis s katerim zavrnete administrativno prepoved. Navedite, da ima že zasedeno 1/3 plače oz. da mu po ne morete trgati pod minimalno plačo.
Res pa je, da bo delavec tudi, če se bo dolg odložil moral plačati zamudne obresti, ki pa bodo dražje od vsakega kredita. Mogoče je bolje, da ga na to opozorite in vidite kako.

Lep dan še naprej!

A. - 22.10.2003 - 12:19

1.Davčni dolg ima prednost pred ostalimi dolgovi dolžnika ne glede na to, kdaj delodajalec prejme nalog za njegovo izterjavo.Postopek ureja Zakon o davčnem postopku. S prisilni izterjavo je mogoče seči do 1/3 čistega zneska (50 čl.).Dolžniku mora ostati najmanj znesek v višini denarne pomoči kot edinega vira preživljanja po predpisih o socialnem varstvu.
2.Če sklep izda izvršilno sodišče veljajo pravila Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Če delodajalec prejme več sklepov o izvršbi različnih upnikov, se vrstni red poplačila določi po dnevu, ko je delodajalcu vročen sklep o rubežu (110 čl)
3.Če gre za upravno izplačilno prepoved je to po 135 čl. ZIZ prepoved izplačila plače, ki jo je odobril sam dolžnik (npr. kredit). Upravna izplačilna prepoved ima po ZIZ enak vrstni red kot ga imajo ostali sklepi o izvršbi, ki jih je izdalo sodišče. Tudi kadar se izvršujejo sklepi o izvršbi po določbah ZIZ, zakon določa omejite izvršbe na denarno terjatev dolžnika tako, da je možno seči do 2/3 plače, vebdar tako, da mu ostane najmanj znesek minimalne neto plače. V primeru, da se izterjuje preživninska terjatev, pa mora ostati delavcu le znesek v višini 2/3 minimalne plače.
To mislim, da je povzetek bistvenega iz sestavka v reviji Obrtnik od 11/2002.
LP

ena - 22.10.2003 - 13:27

V drugi točki se ne strinjam z vami. Vrstni red poplačila se določi po dnevu, ko je sodišče prejelo Predlog za izvršbo in ne, ko je delodajalec prejel Izvršbo. Tako je bilo navedeno tudi v Sklepu o izvršbi.