vilko - 04.11.2003 - 11:00

Zakaj pa ne? Kaj pa recimo strošek pridobivanja vize in drugih "upravnih dovoljenj", da lahko človek nekam službeno potuje. Seveda mora biti tako zdravstveno zavarovanje pridobljeno samo za določen namen, t.j. potovanje po konkretnem potnem nalogu.

Podloznik - 04.11.2003 - 13:15

Mi si to urejamo (placujemo) sami.

Dejstvo je, da je npr. viza obvezen strosek, ce potujes v drzavo, kjer to zahtevajo. Podobno bi okarakteriziral recimo tudi stroske obveznega cepljenja (npr. malarija), ce gre za taksno pot.

Zdravstveno zavarovanje (po mojem laicnem mnenju) pa je stvar posameznika (konec koncev v primeru nezgode potem posameznik dobi premijo ali povrnjene stroske zdravljenja, ipd).

lalika - 04.11.2003 - 17:37

Se absolutno strinjam! Samo kaj pa, če delavec po povratku terja vračilo stroškov zdravljenja od podjetja, saj ga je le-to tja poslalo? Podjetje se tako zavaruje za takšen riziko? Je pa zagotovo najbolj "čisto", če to opredelite kot boniteto in plačate vse prispevke. In glede na to, da je delavcu nastopil ta strošek v zvezi opravljanjem dela, mislim da je pošteno, če ta strošek v celoti prevzame podjetje.

Pa še mala "provokavija": kaj pa, če se to zapiše v podjetniško kolektivno pogodbo kot obveznost delodajalca, npr. v obliki, da to velja za službena potovanja v dežele, s katerimi Slovenija nima sklenjen konvencije (sicer vemo, da je ta konvencija blažev žegen, pa vendar)? Ali bi lahko tudi takrat brdavsi oporekali poslovni upravičenosti takega stroška? Namreč problem ni le v "boniteti"!

Podloznik - 04.11.2003 - 18:22

Zanimivo razmisljanje, "lalika".
Da bi delavec zahteval povracilo stroskov za zdravljenje na osnovi potnega naloga (v tujino).
Verjetno odvisno, za kaj gre, oziroma kaj je razlog za zdravljenje.
Prometna nesreca? To lahko obravnavamo kot nezgodo pri delu (konec koncev lahko ta problem nastane tudi pri sluzbeni poti po Sloveniji) in ne vem, da bi lahko v tem primeru delavec kaj izterjal (ok, pustimo zdaj primer, ce se delavec poskoduje na delovnem mestu po krivdi delodajalca; ce ni upostevano varstvo pri delu, itd...). Konec koncev imamo v delovnih pogodbah napisan delokrog, oz. delovno mesto in temu primerno oceno tveganja, itd.
Ce imas prometno nesreco v (recimo) Ameriki in je povzrocitelj nek "John", za to res tezko okrivimo delodajalca (ne nazadnje je delavec sprejel delovno mesto s pravicami in obveznostmi, ne?).
Ali pa, ce avion strmoglavi; tudi tu dvomim, da bi se lahko kaj od delodajalca izterjalo.

Zobobol? Taksna zavarovanja krijejo vse zdravstvene storitve (do dolocene vrednosti) in zdaj lahko razpredamo, da nekomu "plomba ven pade" med poletom cez Atlantik... jasno, da potem poisces "majstra", da ti zob vsaj za silo spedena. Je za to kriv delodajalec? Po mojem ni.

Jaz le mislim, da je to stvar posameznika, oziroma bonitete.

Magda - 05.11.2003 - 13:55

Poleg nujne zdravniške pomoči taka zavarovanja krijejo tudi stroške povratka v domovino. Potni stroški pa so obveznost delodajalca. Prevoz z rešilcem iz tujine najbrž ni zanemarljiv strošek in zavarovanje proti temu riziku se mi nikakor ne zdi boniteta.

Podloznik - 05.11.2003 - 15:07

Saj se na nek nacin strinjam z vami.
Je pa vprasanje, kako bi to dacarji (ne)upostevali.
Na nek nacin lahko potem k "potnim stroskom, ki so obveznost delodajalca" pristejemo se:
a) kasko zavarovanje (proti kraji avtomobila, ce gre delojemalec s svojim avtom na sluzbeno pot; v SLO ali v tujini)
b) clanstvo AMZS in/ali ADAC (ker tudi ni poceni prevoz karamboliranega vozila)
c)... se kaj bi se naslo.