Matjaž K - 24.11.2003 - 18:39

Bolj "skuapj" kot sta delo opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi in morebitno delo po avtorski pogodbi, večja je verjetnost davčnih težav.

Enkrat je v Denarju nekaj pisalo o tem (mislim da lani, ali pa celo morda letos?). Pobrskajte.

Jana 2 - 25.11.2003 - 14:25

Tudi na strani racunovodja.com je nekaj napisanega na to temo. Previdnost pri AH pri zaposlenih.

marta-l - 25.11.2003 - 18:55

Pošiljam ti članek iz Financ!

Obdavčitev avtorskega dela zaposlenih v rednem delovnem razmerju
Romana Kruhar Puc, davčna svetovalka, Uniconsult Ljubljana
[email protected]


objavljeno 24.11.03 22:00






V praksi je kar precej primerov, ko pravna oseba redno zaposlenim delavcem poleg plače izplačuje tudi avtorske prejemke za opravljene storitve. Vsi vemo, da se v praksi vedno pojavljajo poskusi zlorab nekaterih pravnih režimov, ki dajejo določene prednosti pred drugimi, manj ugodnimi možnostmi in tako tudi delodajalci včasih poskušajo neupravičeno izplačevati nadomestila svojim zaposlenim v obliki davčno ugodnješih avtorskih honorarjev. Brez dvoma so možne tudi zlorabe pri sklepanju pogodb v zvezi z deli iz delovnega razmerja.

Avtorska dela imajo poseben pravni status. Zaznamuje jih dejstvo, da s samo stvaritvijo (avtorskega) dela ipso facto nastane avtorska pravica z vsemi pravnimi posledicami. Avtorska pravica je tudi priznana kot ustavna človekova pravica - v II. poglavju Ustave Republike Slovenije, zato gre pri njej za posebno varstvo ustvarjalnosti, kar je tudi razlog, da so avtorska pravica in nekatere druge pravice intelektualne lastnine priznane tudi v mednarodnih okvirjih.

Poseben režim avtorskih del je zlasti pomemben pri delu v visokem šolstvu, ki je pogosto že po definiciji ustvarjalno. Tu pa smo naleteli tudi na davčno težavo, ki jo bomo orisali v nadaljevanju. Gre za primer šole, ki je svojim predavateljem poleg plače, (ker so bili v rednem delovnem razmerju s šolo) izplačala tudi avtorski honorar za izvedbo predavanj v okviru raznih interesnih usposabljanj.

Kaj meni davčna uprava

Stališče Davčne uprave Republike Slovenije je v takšnih in podobnih primerih jasno in znano: "Obdavčitev dohodkov fizičnih oseb ureja zakon o dohodnini. Za namene izvajanja zakona o dohodnini je ključni kriterij presoja o obdavčitvi posameznega dohodka fizične osebe status te fizične osebe oziroma razmerje, na podlagi katerega fizična oseba pridobiva določene osebne prejemke oziroma dohodke. Ko pravna oseba redno zaposlenim delavcem poleg plače izplačuje tudi avtorske prejemke za opravljene storitve v zvezi s svojo dejavnostjo, ki je vpisana v register, je potrebno za presojo, za kakšna izplačila gre, ugotoviti, za kakšno delo, ki ga je pravna oseba štela za avtorsko delo, v bistvu gre in ali je bilo opravljeno po navodilih delodajalca. Pri tem je treba iz akta o sistemizaciji del in nalog ugotoviti opis del in nalog tega delavca, kdaj je bilo delo opravljeno (v rednem delovnem času ali zunaj njega), s katerimi sredstvi, s čigavim materialom in še drugo, da se lahko nesporno ugotovi, da opredeljeno delo ni avtorsko delo, temveč delo, ki spada v okvir del in nalog, za katero je bilo sklenjeno delovno razmerje. V vsakem konkretnem primeru je treba ugotoviti, ali gre za avtorsko delo ali ne, pri čemer se prvenstveno uporabljajo določbe zakona o dohodnini."

Opredelitev avtorskega dela

Za kvalifikacijo avtorskega dela mora biti v vsakem konkretnem primeru izpolnjenih pet zakonskih predpostavk. Ta pogoj velja tudi v našem primeru, ko govorimo o visokošolski dejavnosti, določen pa je v členu 5/1 ZASP (stvaritev, področje književnost-znanost-umetnost, duhovnost, izraženost, individualnost). Pri omenjenih petih predpostavkah omenjeni zakon torej zahteva, da gre:

1. za stvaritev kot rezultat človeškega ustvarjalnega ravnanja: to merilo ima v zakonu predvsem izključitveno, razmejitveno funkcijo;

2. očitno za delo s področja znanosti;

3. za predpostavko duhovnosti kot splošne značilnosti, da gre za delo človekovega duha, za duhovno stvaritev. Pri znanstvenih delih in številnih drugih oblikah dela v visokem šolstvu se izrazi avtorjevo oblikovanje in vodenje misli obenem z izborom, razdelitvijo in razporeditvijo obravnavanega gradiva, kar vse vodi v končno avtorsko stvaritev;

4. za predpostavko izraženosti: z njo zakon zahteva, da se avtorsko delo manifestira v zunanjem svetu (v našem primeru je prispevke predavateljev mogoče ali brati (na primer študijo) ali poslušati (na primer predavanje);

5. za individualnost kot konkretizacijo pojma stvaritve in posebne predpostavka, ki izhaja iz človeškega ustvarjanja, ki je po naravi stvari osebno, izvirno, individualno. V našem primeru, konkretno pri predavanju, gre za eno izmed temeljnih oblik pedagoškega in ustvarjalnega dela. ZASP zato med avtorskimi deli izrecno našteva tudi predavanja, ki imajo lahko naravo individualne duhovne stvaritve in torej avtorskega dela. Predavanja so lahko tudi vezana na vnaprej dane izobraževalne programe (ki jih ni ustvaril predavatelj) ali izobraževalne vsebine (ki so celo predpisane), v katerem se lahko predavateljeva individualna in ustvarjalna obravnava polno izrazi.

Če sklepamo iz analogije, da če je neki roman izšel v številnih izvodih in je vsak izvod primerek avtorskega dela ter avtorji dobijo avtorski honorar od vsakega izvoda posebej, lahko tudi trdimo, da dejstvo, da se neko predavanje ponavlja, ni odločilno pri presoji, ali je to avtorsko delo ali ne.

Pravna podlaga za avtorsko delo

Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št.21/95, v nadaljevanju ZASP), obravnava avtorska dela, ustvarjena v delovnem razmerju v oddelku, ki ureja posebni del avtorskega pogodbenega prava, in sicer v členih 101 in 102.

Nobenega dvoma ni, da pomeni redno delovno razmerje (vsaj za večino nas) precejšnjo prednost pred negotovostmi in eksistenčnimi tveganji "svobodnega ali podjetniškega dela". Zaposleni delavec prejema mesečno plačo in ima socialno varnost ter druge ugodnosti, ki jih prinaša redna zaposlitev in je tako gotovo v marsičem v prednosti pred nekom, ki opravlja enako delo po posameznih pogodbah o (avtorskem) delu, sklenjenih ad hoc z različnimi naročniki.

Prednost, ki jo ZASP daje delodajalcu, je v tem, da zakon v prvem odstavku 101. člena določa izključni prenos vseh materialnih avtorskih pravic na delodajalca za deset let od dokončanja dela, če ustvari takšno delo delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca.

Nadaljnja prednost v korist delodajalca je zapisana v drugem odstavku 101. člena, in sicer kot možnost (opcija) zahtevati časovno, vsebinsko in teritorialno neomejeno prisilno licenco, ko poteče prvotni prenos pravic.

ZASP v 101. členu predpostavlja, da delavec ustvari delo pri izpolnjevanju svojih delovnih obveznosti (svojih del in nalog), ali po navodilih delodajalca. V praksi pa se je izkazalo, da je bila ta zakonska predpostavka napačno razumljena.

Tako davčni organ še vedno meni, da lahko delodajalec sklepa avtorske pogodbe s svojim delavcem samo za takšna dela, ki ne sodijo med njegove delovne obveznosti (oziroma niso vključena v njegovem opisu del in nalog v skladu z aktom o sistemizaciji). Če bi namreč delavec ustvaril avtorsko delo, ki ni v zvezi z njegovimi delovnimi obveznostmi, določb 101. in 102. člena ZASP sploh ne bi mogli upoštevati, saj bi bilo potem treba takšna dela obravnavati enako, kot če bi jih ustvaril avtor, ki ni z delodajalcem v nobenem delovnopravnem razmerju, zato ne bo odveč vnovič poudariti, da določbi 101. in 102. člena ZASP urejata prav tiste primere, ko delavec ustvari avtorsko delo pri izvrševanju svojih delovnih obveznosti pri delodajalcu.

Zakonodajalec torej očitno ni hotel postaviti nobene absolutne ovire za sklepanje avtorskih pogodb med delavcem in delodajalcem niti ni postavil nobenih dodatnih pogojev ali skušal drugače omejevati teh primerov, ampak je prepustil delodajalcu, da samostojno ocenjuje, kdaj bo s svojimi delavci sklepal pogodbe, s katerimi bo prenos materialnih avtorskih pravic uredil drugače, kot je to načelno predvideno v zakonu.

Davčna narava avtorskega dela

Vsi vemo, da se v praksi vedno pojavljajo poskusi zlorab nekaterih pravnih režimov, ki ponujajo določene prednosti pred drugimi, manj ugodnimi možnostmi, in tako tudi delodajalci včasih poskušajo neupravičeno izplačevati nadomestila svojim zaposlenim v obliki davčno favoriziranih avtorskih honorarjev. Brez dvoma so možne tudi zlorabe pri sklepanju pogodb v zvezi z deli iz delovnega razmerja, vendar pa je napačno "a priori" trditi, da gre za zlorabo iz prvega odstavka 101. člena ZASP že zato, če se vsebina ustvarjenega avtorskega dela prekriva z deli in nalogami, ki jih neki zaposleni delavec opravlja tudi ali pa tudi ne kot svojo delovno obveznost.

Kot vse druge zlorabe, je seveda tudi te nujno preprečevati, vendar le ustrezno in zakonito, ne pa s poskusi nasilnega tolmačenja zakonskih določb, kakršno je bilo ravnanje davčnega organa.

Za določitev davčne narave avtorskega prejemka je tako treba najprej ugotoviti, ali gre za avtorsko delo ali ne, in če gre, je edino pravilno, da se tovrstno plačilo obravnava kot avtorski honorar, kar je tudi v skladu z zakonom o dohodnini, po katerem je to dohodek iz premoženjskih pravic, ne pa osebni prejemek - plača.

Navedeno potrjuje tudi sodba Upravnega sodišča RS U 1893/2000-11, kjer navaja: "Sklicevanje tožene stranke (Durs), da je za davčne potrebe potrebno pri opredelitvi obdavčljivih dohodkov fizičnih oseb upoštevati status fizične osebe oziroma razmerje med izvajalcem in naročnikom, na podlagi katerega fizična oseba pridobiva določene prejemke, pri čemer se sklicuje na določbe zakona o dohodnini, po oceni sodišča ni utemeljeno in je celo v nasprotju z določbami zakona o dohodnini. Zakon o dohodnini določa, da se davek od dohodkov iz premoženjskih pravic plačuje od dohodkov iz avtorskih pravic, pri tem pa ne določa, da se v primeru, ko delavec sklene z delodajalcem avtorsko pogodbo, ta obdavči kot osebni prejemek, in ne kot dohodek, dosežen iz avtorske pogodbe. Samo dejstvo, da gre za avtorsko delo iz delovnega razmerja, po mnenju sodišča še ni dovolj tehten razlog za to, da se obdavči kot osebni prejemek. Za stališče tožene stranke ni ustrezne podlage v zakonu o dohodnini, tožena stranka pa tudi ni navedla, na katero določbo zakona o dohodnini je oprla svoje stališče. Tudi pri avtorskih pogodbah iz delovnega razmerja je po mnenju sodišča odločilno, ali avtorsko delo zadosti kriterijem, določenim v prvem odstavku 5. člena ZASP."

Pripravi za tiskalnik | Pošlji po emailu | Spravi v shrambo