Matjaž K - 24.11.2003 - 18:22

stroškovno prispevki s.p.-ja v 48, delavcev v 47.

DURS spremlja v svojem analitičnem knjigovodstvu prispevke na naslednji način (šifrr kontov po internem KP DURS):

Konti 202 pripadajo zasebniku
Konto 2020 - akontacija davka od dohodkov iz dejavnosti, prispevek za zaposlovanje
Konto 2021 - PIZ
Konto 2022 - ZZ
Konto 2023 - članarine (pri obrtni zbornica sta dav konta, eden za "lokalno" OZ , eden pa za centralo OZ)

Konti 203 pripadajo delavcem
Konto 2030 - davek od osebnih prejemkov, prispevek za zaposlovanje
Konto 2031 - PIZ
Konto 2032 - ZZ

Okvirne knjižbe pa so odvisne od tega ali knjižite stroškovno "pravilno" v posamezna obračunska obdobja ali pa knjižite samo v mesecu obračuna - upam da me razumete; plače za november je treba stroškovno poknjižiti že v november (t.i. knjigovodstvo stroškov dela), ko pa izplačate plače pa narediti obračun (knjigovodstvo plač), da razmečete 250 in vračunane prispevke in vračunana nadomestila v zvezi s stroški dela na BPL na neto, nadmestila in strikturo 2030, 2031 in 2032).

Skratka, primerček, ki pa ni edini zveličavni, tam kjer so konti dvomestni imate prostor za svojo inidividualno razčlenitev

1. prispevki za s.p.
vračunavanje (s T z datumom poslovnega dogodka na zadnji dan meseca)
48 / 265901

obračun (po obračunu prispevkov)
265901 / 26500, 2651, 26502

knjiženje akontacije davka - s T z datumom 1. v mesecu, zapadlost v 15 dneh
930/26500


Stroški dela
vračunavanje
47 / 250 (BPL), 265900 (prispevkina BPL), 2550 (vračunana nadomestila stroškov v zvezi z delom)

obračun
250, 2550 / 2510 (neto), 253, 254, 2551 (obračunan nadomestila v zvezi s stroški dela)
in
253, 254, 265900 / 26510 (DURS 2030), 26511 (DRURS 2031), 26512 (DURS 2032)

Prednost takega kompliciranja je ta, da če vam program omogoča izpis na 265 po zapadlosti, da lahko svoj izpis kontokartic primerjate s tistim iz DURS 8Njim program razvršča knjižbe po zapadlosti in ne po datumu poslovnega dogodka).

Na način knjiženja plač kakor je predlagan za GD pa pozabite, boste imeli toliko usklajevanja da bo joj).
Če ste bili pozorni boste videli, da če imate organizirano knjigovodstvo po dnevnikih, boste imeli 4 dnevnike:
1. za vračunavanje prispevkov zasebnika (R4/R2)
2. za obračun prispevkov zasebnika ("razmetavanje" vračunanih obveznosti v R2 po posameznih kontih DURS)
3. za vračunavanje stroškov dela (R4/R2)
4. za obračun plač ("razmetavanje" vračunanih obveznosti v R2 po posameznih kontih DURS in po delavcih)


Zdaj pa nadomestila podjentika (uh, tukaj sem že skoraj doktoriral, pa mi ni nič jasno).

Po mojem osebnem mnenju, je SRS 39 tukaj naredil zmedo. Najprej je jasno poudarjeno, da sp. ni v delovnem razmerju in da nima plače. V drugi sapi pa piše, da ima nadomestila. Ja kakšna nadmestila, če pa ni v DR pa tudi kolektivne pogodbe nima. Delavec ima nadomestila samo, ker tako piše v ZDR in v KP. Kje pa je tak prepdis za s.p.? Ni ga. Tista nadomestila, ki so navedena v Uredbi Vlade so predpisana samo za potrebe ugotavljanja davčne osnove

Hkrati pa tdui v opredelitvi postavk Izkaza stanja za mahjnega s.p. piše, da se med kratkoročne poslovne obveznosti obveznosti ne uvrščajo obveznosti do podjetnika (oz. piše uvršča se ..., do zaposlncev (razen do podjetnika). Kaj so s tem hoteli povedati je nejasno.

Že iz temeljnih SRS namreč izhaja, da podjetnik ni zaposlenec (ker je zaposlenec samo tisti, ki je v delovnem razmerju). Možni razalgi sta dve:
a) da so hoteli napisati da obveznosti do podjetnika sploh ne gredo med kratkoročne poslovne obveznosti
b) ali pa da ne gredo samo v skupino 25, lahko pa drugam.

V glavnem, na Zvezi zagovarjajo, da se nadomestila za podjentika knjižijo:
48 / 285 in 285/110.

Pri tem pa pozabljajo naslednje:
- podjetnik sam sebi ne more nekaj prodati - stopiti v dolžniško upniško razmerje; če vloži hišo v podjetje je to vnos stvarnega premoženja (kto 91)in ne "klasični" nakup
- če podjetnik sam sebi da denar, to ni posojilo, temveč denarni vnos v podjetje (kto 92)

Torej, sam sebi ne more nečesa prodati in biti sam sebi dolžen, a sam sebi pa je lahko dolžan za nadomestila potnih stroškov? Nelogično na kvadrat.

Saj ko sebi izplačuje "dobiček" se tudi to ne knjiži na 93/28 in 28/110, ampak je to iznos denanrih sredstev v gospodinjstvo.

Po mojem mnenju je edino teoretično prav, da so razmerja podjetnik-gospodinjstvo izkazana v okviru podjetnikovega kapitala, kjer pa za to ni ustreznega konta (jaz sem zvezi predlagal, da se Kto 91 preimenuje v nedenanri prenosi , kjer bi na podkonto 91 knjižili v D obračunane potne naloge za podjentika, samo jim ta (teoretično pravilna rešitev) ni všeč)

V glavnem , z ljudmi z Zveze sem o tem imel debato in pravijo, da so oni pri pisanju SRS 39 mislili drugače, da so mislili na rešitev
48 / 285 in 285/110.

Moje mnenje pa se vedno bolj nagiba v smeri, da teh storškov sploh ne bi knjižil v poslovne knjige, temveč bi jih samo nekje evidentiral v pomožni evidenci in znesek uporabil samo pri sestavljanju davčne napovedi; pač po logiki, da vse kar podjetnik zasluži je njegov dohodek, ki vključuje "plačo", nadomestila storškov v zvezi z njegovim delom in "tapravi" dobiček; da pa je podjentik davčno izenačen z delavcem, pa je treba pri ugotavljanju davčnega dobička (ne pa tudi poslovnega dobička), upoštevati neobdavčen znesek nadomestil v zvezi s stroški dela.

Skratka, odločitev o knjiženju je vaša.

LP

Jadranka - 24.11.2003 - 21:10

Spoštovani g. Matjaž!

Vse to ste tako lepo razložili, da vas lepo prosim, če lahko priskočite na pomoč.

Ubijam se z vprašanjem, kako naj poknjižim bančno provizijo.

415/110
ali
285/110
415/285
in kako potem provizijo spravim v KPR?

Vsak nasvet bo na moč dobrodošel.

Matjaž K - 25.11.2003 - 07:37

Oboje je možno.

Če vam banka ne pošlje obračuna za provizijo je 415/110 iz vidika finančnega KV bolj elegantno.

"Moja" banka je najprej ob vsakem nakazilu takoj odtegnila provizijo, zato sem knjižil 415/110. Zdaj je pričela delati mesečne obračune, kar bi pomenilo, da bi lahko najprej ta obračun knjižil 415/285 (ali pa 220-na nek način je banka dobavitelj storitve), vendar mi je to preveč dela.

Zdaj pa DDV:
ne vem kakšen program uporabljate, predvidevam pa, da vaše težave izvirajo iz dejstva, da imate samo eno knjigo prejetih in izdanih računov in da knjižba za GK služi tudi za DDV evidence (konti GK so označeni s šiframi za DDV evidence) - torej vaš problem je ta, d aimate provizijo v npr. dnevniku banka, , P-RAČ pa s evam knjiži iz dnevnika prejeti računi.

Če je temu tako, potem si npr,. v R5 nastavite prehodne-evidenčne konte za DDV evidence npr. (šifra konta izmišljena), naredite mesečno/trimesečno zbirnik provizij in ga vnesite v smislu opisane knjižbe v evidence tako, da vam knjižbo "Potegne" v P-RAČ).
5851 - P-RAČ, promet brez DDV in evidentirate: 5851 / 5851.

Če bi natančneje povedali kakšna je rešitev DDV evidenc, bi vam lažje odgovoril.

LP

Suzi - 25.11.2003 - 13:44

Sicer nisem zagovornica kupovanja knjig, vendar menim, da je posebno za začetnike zelo dobra DVOSTAVNO KNJIGOVODSTVO ZASEBNIKOV, ponudbo si poglejte na racunovodja.com.

Ir1 - 25.11.2003 - 18:15

Knjiga kot knjiga, samo za to, da je nekdo zaslužil, konkretnih primerov in rešitev v duhu SRS 39, je zelo malo, CD zraven ne sodi, saj po mojem mnenju, pa čeprav je gratis. Kupujem strokovno literaturo, ne računalniški program.
So mi prejšne knjige od B. Macarol bolj všeč in tudi bolj uporane se mi zdijo, kot ta, ki je reklamirate. Sem namreč razočaran nad njo.

LP-Ir1