Matjaž K - 04.12.2003 - 17:52

Tečajne razlike grejo med redne finančne odhodke (tako SRS 2002).

A. - 05.12.2003 - 04:56

Ali je posledica valutne klavzule na izdanem računu za plačila res tečajna razlika? Kako je v tem primeru z DDV-jem? Zanima me, ker imam tudi jaz tak primer, gre pa za velik znesek računa. Posledično bodop ri plačilu nastale tudi velike "tečajne razlike". Plačila imamo vezana na podjetniški tečaj.
Hvala in LP

tika - 05.12.2003 - 05:52

Če bi plačevali v tujino, so to tečajne razlike. Če pa je valutna klavzula za plačevanje v državi, so to obresti, ki so vezane na tečaj EUR in ne na %. Zato je to knjiženje na konto 451-obresti. Poknjižiš direktno : 22o,451/110 ali pa 220/100 in -220/ in + 451. DDV-ja tukaj ni !

Matjaž K - 05.12.2003 - 07:52

NO ta z DDV-jem je pač tako:

jaz sem od vsega začetka trdil, da če gre za obdavčen promet in plačilo presega znesek, do katerega bibil tisti, ki je račun izdal oz. opravil promet blaga/storitev upravičen, da s eod tega v skaldu z 21. členom ZDDV obračuna DDV.

Do takega stališča so tudi prišli na Zvezi (imate prispevek v IKS), pa tudi na superdavki.com imate mnenje.

Potem pa je DURS obrnil vse na glavo, ko je napisal, da tečajne razlike ne podlegajo DDV. Pri tem se sklicuje na nek člen P-ZDDV samo pomankljoivst take uitemeljitve je v tem, da je ta člen povezan z ZDDV v tistem delu, ki govori o finančnih storitvah (mislim d gre za obvezne preračune stanj pri trgovasnju s tujo valuto).

Pa smo spet tam.

V glavnem:
če gr eza odnose s tujino je to definitvno tečajna razlika, če pa za odnose rezidentov pa bi to bilo treba poknjižiti kot predujem in počakati, da izdajo dodatni račun za te tečajne razlike.

Tatjana - 05.12.2003 - 09:14

Iz komercialnega vidika pri nas naredimo tako pogodbo, v kateri dogovorimo,da je cena izdelka fiksna, čeprav je izražena v tuji valuti. Na dan fakturiranja se ta cena izrazi v tolarjih. Kar pa se tiče plačil, jih v pogodbi opredelimo kot finančno kategorijo, torej kot zamudo plačil in jih poknjižene v tolarjih smatramo kot plačilo zamudnih obresti, ki so nastale zaradi odloženega plačila, saj je bilo blago plačano kasneje, kot je bila izračunana fiksna cena. To podkrepimo še z valuto na računu, ki zapade isti dan, kot je bil račun izdan. Na ta način razliko- zamudne obresti ne obdavčimo.
Če pa gledamo iz stališča nabave npr. osnovnega sredstva, ki pa je vezano na amortizacijo, bi pa bil lahko problem, če zamude plačil smatramo kot obresti, saj je v tem primeru vrednost osnovnega sredstva manjša, kar pa ni ugodno. Zato je v takem primeru potrebno pripraviti ustrezno pogodbo,ki govori o ceni, ki je vezana na vrednost tuje valute, določiti plačilni rok, ki je lahko daljši, razliko v plačilu pa poknjižiti kot tolarsko vrednost blaga na dan odplačitve. To je smiselno v primeru večjih zneskov, saj je točen izračun amortizacije možen šele, ko je cena znana.Za presežek plačila je v takem primeru potrebno obračunati DDV.

tika - 06.12.2003 - 04:48

Pa smo zopet tam. Odloženo plačilo in povečanje zneska za plačilo ni povezano o osnovno ceno. To je strošek financiranja. ZO oz. obresti so takoj strošek, AM pa se počasi razporeja. Če je plačilo kasneje kot nabava, je vendarle to nadomestilo za zalaganje finančnih sredstev, ne pa povečanje vrednosti osnovnih sredstev. Po SRS 11.1 lahko v nabavno vrednost vštejemo tudi obresti od POSOJIL za pridobitev OS DO NJEGOVE USPOSOBITVE ZA UPORABO. To pa prav gotovo ni zgoraj navedeno nadomestilo za zalaganje sredstev, kot je preračun za plačilo, vezan na tujo valuto. In tu NI DDV-ja !